Popotnica

Mesec april na Brezjah, ko je svetilo toplo popoldansko sonce in ko se zdi, da vse v zraku dehti od pomladi. Ko se narava prebuja, romarji prihajajo in odhajajo z Brezij pomirjeni in zadovoljni.  Odkar sem, kot turistična vodnica lani prispela na Brezje po porazni vodniški sezoni sem tu tudi ostala. Začela sem iskati samo sebe, umirjati svoj značaj, iskati pot in nesrečnih obdobij. Moje vodniško vedenje do sebe do skupin je bilo tudi na nizkem nivoju. Nisem bila več to, kar bi morala biti in tudi tega sem se v toliko mesecih tu na Brezjah znova naučila. Našla sem notranji mir, umirila vihravost in vročekrvnost, popravila vedenje in obenem vse mesece tiho upala na to, da bi se s pomočjo malih čudežev in pozitivnih sprememb lahko vrnila v krog in družbo turističnih vodnikov in znova opravljala delo, za katero sem si prizadevala zadnjih 10 let.  Toplo pomladno sonce vabi k sprehodu po parku miru od koder se odpre prelep razgled na Julijske Alpe. Park miru, se razteza od ceste na koncu trg