Popotnica

 Kako težko sva čakala letošnji krajši oddih na morju, junij se nama je vlekel in komaj sva čakala prvi petek v tem mesecu, da kreneva na pot proti morju, proti otoku Rab. Mene je ta otok sreče ob samem raziskovanju literature povsem očaral, a obenem sem imela voljo tudi zaradi tega, ker sem se vrnila na otok po 22 letih. Kam so šla leta, nazadnje sem bila tu kot deklica, komaj 5 let mi je bilo in sedaj toliko let kasneje mi je toplo pri srcu, ko se vračam kot odrasla in z voljo do raziskovanja.  Najina pot se je začela dokaj zgodaj zjutraj, ko se je mesto šele dobro prebujalo v nov s soncem obsijan dan. Najino planiranje, da bi se čimprej izognila gneči pred Ljubljano je dokaj hitro splavalo po vodi, kajti za kar nekaj časa sva obstala v koloni pred Ljubljano.  Ko sva naposled le bila izven gneče se je najina pot proti morju šele začela. Prvi postanek sva naredila nekje pred mejo s Hrvaško, da sva se okrepčala z majhnim zajtrkom in nato nadaljevala pot.  Med vožnjo ...