CVETNO NEDELJSKI SPOMLADANSKI SPREHOD NA GRADIŠČE NAD SOTESKO

april 10, 2022

Po snežni soboti, ko se je na Jesenicah odvijal festival Meteorita smo se zbudili na prelep nedeljski praznični dan ( Cvetna nedelja), da bi zapravili takšen lep dan doma za 4 stenami preprosto ne gre.

Prijeten hladen veter in topli sončni žarki so vabili na prosto, na domači hrib Gradišče nad Sotesko.

Že na začetku poti nas pozdravi mirno žuboreč potoček ob katerem raste čemaž

Vse naravno zasajeno, brez pomoči prebivalcev vasi Potoki.

Potka med drevesi

Čemaž raste povsod.. tudi na tleh, kjer hodimo.

pot v manjšo dolinico med drevesi

Prečkanje hudournika Sevnik, ki priteče s Potoške planine

Dobro vidna, utrjena pot, ki po nekaj metrih prikaže najlepši čar.

Čemaž, kamor seže pogled, na levo, desno stran.

Prelep pogled na tako čudodelno rastlino.

Čemaž in njegovi zdravilni učinki ter recepti za okusne jedi so nam dobro poznani. Čemaž je zdrava rastlina za katero najdemo zanimive recepte za zdrave jedi in tudi zdravilne pripravke. Ko spomladi zavohamo v gozdu vonj po česnu pomeni, da je čas za nabiranje čemaža.

Mnogi namreč trdijo, da ni boljšega čistila za kri in prebavila, kot je čemaž. Ne le, da ima vse značilnosti česna, pač pa ima tudi vse njegove učinkovine in pozitivne lastnosti. Hkrati pa je še boljši, še bolj zdrav(ilen) in še bolj učinkovit. Ne le, da izjemno očiščuje telo in kri, pač pa tudi pomaga zniževati in uravnavati krvni pritisk in holesterol, učinkovit je tudi celo zoper aterosklerozo. Priporočamo ga predvsem tudi osebam, ki imajo težave s prebavnimi motnjami vseh vrst: z diarejo, izgubo teka, slabo prebavo in celo vetrovi, odpravlja pa tudi glistavost.

Čemaž (Allium ursinum L.) je 10 do 40 cm visoko trajno zelišče, ki ima v zemlji podolgovato čebulico, s prosojnimi in tankimi, belimi luskolisti. Spomladi poženeta iz čebulice le dva dolga, dolgopecljata, suličasta lista, med njima pa golo, pokončno in robato cvetno stebelce. Veliki snežno beli zvezdasti cvetovi se razcvetajo v maju in juniju. Tvorijo pakobul, ki ga obdaja pred razcvetom kožnat tulec. Rastlina močno diši po česnu in po tem vonju jo najlažje spoznamo. Raste po vlažnih listnatih gozdovih. Marsikje ga sadijo na senčni vrt za obrobek in uporabljajo za česnov nadomestek.

Zdravilne lastnosti čemaža:

Ureja prebavo.
Odvaja odvečno vodo iz telesa.
Deluje kot antibiotik in lahko pomaga tudi pri odganjanju glist.
Čisti kri, kožo in dihala.
Preprečuje nastajanje krvnih strdkov in notranjih krvavitev.
Pomaga pri težavah z dihali in določenih boleznih, povezanih z njimi, med drugim tudi astmo.
Čisti ledvice in mehur.
Izboljša splošno počutje in prežene spomladansko utrujenost.
Poživlja (daje energijo).
Sprošča mišice in krepi želodec.
Niža in ureja krvni pritisk.
Znižuje nivo holesterola.
Pomaga zbijati vročino.
Blažilno deluje na živčni sistem.

Vonj po česnu v gozdu je torej najboljši znanilec, da je čas, da se v gozd odpravite po čemaž. Prepoznali ga boste prav hitro. Zraste namreč do 40 centimetrov v višino, najmanjši pa so medtem visoki 10 centimetrov. Rastlina, ki je poznana po toliko različnih imenih, kar kaže na njeno razširjeno uporabo v preteklosti, v zemlji skriva podolgovato čebulico, ki ima prosojne luskoliste. Zanimivo je to, da jo izdaja vonj po česnu, ki ga oddaja tudi zelena rastlina, ki raste iz tal v višino. To sta le dva suličasta in podolgovata lista, ki poženeta spomladi, med njima pa se proti nebu vzpne suhljato stebelce, ki nosi bele zvezdnate cvetove.

Čemaž najpogosteje najdete v hrastovih, gabrovih ali bukovih gozdovih, kjer raste od marca do junija, cveti pa od aprila do maja. Trajnica, ki raste tudi na negozdnih območjih povsod po Evropi in tako tudi po celi Sloveniji in celo v Zahodni Aziji. Ni ga težko odkriti, saj raste v gostih preprogah in nikoli osamljeno. Do teh čemaževih »polj« vas tako lahko prinese vonj po česnu, in ko boste tam, se raje odpravite s kakšno košarico, da boste tako lahko želi sadove divjega česna.

Zdravilne učinke čemaža so poznali že stari Rimljani, ki so ga imeli raje kot česen, ni pa zanemarljivo dejstvo, da je poznan tudi pod imenom »medvedji česen«. Čemaž je namreč tudi tista rastlina, ki jo iščejo medvedi, ko se zbudijo iz zimskega spanja. Zaradi njegovega očiščevalnega učinka jim namreč pomaga, da se po dolgem spanju prečistijo, iz telesa izženejo vse morebitne nezaželene snovi in poživijo organizem. Tako kot pomaga medvedom, pa pomaga tudi nam.

čez pot proti sedlu je podrto drevo, ki služi kot klop za utrujene sprehajalce.

Pozdravi nas Črni bor ( pinus nigra).

Pogled iz sedla na regionalno cesto Jesenice-Žirovnica, v ozadju še naselje Moste

Žanjevec (znanstveno ime Polygala chamaebuxus) je vednozelen polgrmiček iz družine grebenuševk, ki je razširjen po Evropi.

Ozko ovalni, usnjati listi žanjevca so na olesenelo steblo razvrščeni premenjalno. Njegovi dvobočno somerni dvobarvni cvetovi so dolgi od 10 do 15 mm, poženejo pa po eden ali dva v zalistjih stebelnih listov. Običajno so čašni listi beli in rumeni ali škrlatni in rumeni. Cvet je sestavljen iz petih čašnih listov, notranja dva sta povečana in podobna cvetnim listom.

Žanjevec najraje raste na suhih pustih tleh na apnenčasti podlagi zahodne in osrednje Evrope. V Sloveniji uspeva v alpskem, predalpskem in dinarskem svetu, kjer cveti od aprila do junija v svetlih gozdovih in suhih travnikih.