PO BLEJSKIH OSAMELCIH (MALA IN VELIKA OSOJNICA Z OJSTRICO)

Gozdovi, ki obdajajo prelepi Bled, so pljuča tako našega planeta kot domačega kraja, so tudi dom številnim živalskim vrstam in vir ravnovesja v neokrnjeni naravi. Gozd je kraj miru, navdiha in neprecenljive lepote ter tišine.

Prav danes, 21. marca, obeležujemo Mednarodni dan gozdov in ob tem se, kot turistična vodnica zavedam, kako pomembno je, da to zeleno zakladnico spoštujemo in varujemo – vsak dan sproti.

Znova sem se podala na Bled v jutranjih urah, ko je še vse mirno, a namesto da bi raziskovala arhitekturno dediščino, me je pot zanesla od izhodišča v Zaki za blejska hriba Mala Osojnica in Ojstrica.

Še sama se sprašujem, kako, da do danes nisem še nikoli bila na teh osamelcih, ko pa sem na Bledu študirala vse od jeseni leta 2017, od tega sem zadnja 4 leta tudi lokalna vodnica.

No, vse je enkrat prvič, a za prvi podvig je zaslužen tudi turistični vodnik Vid Legradić, ki mi je omenil, da so tudi določene skupine po Bledu, ki si med sezono želijo vodnika, da jih popelje na Malo Osojnico in Ojstrico.

Smerokazi kažejo navzgor, mimo vil.

Že v prvo sem zgrešila pot in šla po težji no ja, se zgodi, da če si prvič, se zmotiš.

Pot gre mimo Vile Froelich

Lesena visokopritlična vila, zgrajena 1898 v historicističnem slogu z elementi ljudske arhitekture (tirolska dvokapna streha). V osi objezerske fasade nadstropna veranda. Pod vilo vremenska hišica.

Vila stoji v bregu nad Veliko Zako, jugozahodno od jezerske obale.

Kot zanimivost naj navedem tudi, da je na tem območju, kjer sem stala Arheološko območje v Zaki.

Naključno so našli bronastodobne sekire ob gradnji vile književnikov v Zaki. Prisojno pobočje nad zahodno obalo jezera in Malo Osojnico, nad Kidričevo cesto, okrog vile.

Danes stavba nosi ime doma muzealcev Slovenije.

Težja pot od vile se začne dokaj hitro vzpenjati, poteka kot nekakšna vijugasta pot, ki me je malenkost spominjala na kakšno mulatjero.

S poti navzgor se na levo odpre že sedaj prečudovit pogled na Blejsko jezero z otočkom.

Otoček sredi jezera

Gori pa cerkvica

Na sivi skali grad stoji

Bled v soncu ves žari

Z otoka poje stari zvon

Bim bam bim bam bim bom

Na Kranjskem lepš'ga kraja ni

Hej, Bled prekrasen si

France Prešeren je Živo vnesel v znamenito pesnitev Krst pri Savici, v kateri je Prešeren postavil krst Črtomirja pod slap Savice. Voda pri krstu je krščanski simbol življenja in prerojenja v milosti božji, toda tukaj prihaja milost kot slap vode, kar je najbrž samo slovenska značilnost. Slap, s svojo silo in močjo, je bil verjetno simbol že v predstavi poganskih Slovencev. Boginja Živa naj bi imela, kot nakazuje po svojem pesniškem navdihu Prešeren, svoje svetišče na otoku sredi Blejskega jezera. Zanimivo je, da so arheologi pod današnjo cerkvijo dejansko odkrili temelje starejših stavb.

Pred mano se je ob poti pojavila zajla (jeklena vrv) , sedaj sem se šele spomnila, da se je lani med božičnimi prazniki na poti do Male Osojnice zgodil manjši podor, vetrolom je poškodoval drevesa. In da je od sanacije sedaj minilo dobra dva meseca.

V nekem trenutku sem se celo že hotela obrniti, a sem šla dalje kljub paniki, ker se mi je pojavil strah pred višino, pogled mi je uhajal navzdol v prepaden breg.

Uspela mi je prečiti pot ob zajlah in se vzpeti navzgor. A poti še ni bilo konec, pred menoj so se, pojavile ostre stopnice.

Uspelo mi je priti na Malo Osojnico, prvič v teh letih in za tale razgled se je bilo vredno potruditi.

Čista romantika, poezija.

Moje misli uidejo k našemu pesniku Prešernu.. ja razumem ga, zakaj je tole poimenoval raj.

Tje na otok z valovami obdani,

v današnjih dnevih božjo pot Marije;

v dnu zad stojé snežnikov velikani,

poljá, ki spred se sprósti, lepotije

ti kaže Bléški grad na levi strani,

na desni griček se za gričam skrije.

Dežela kranjska nima lepšga kraja,

ko je z okolšno ta, podoba raja.

Na vrhu sta postavljeni dve klopi za utrujene pohodnike, ki lahko uživajo v čudovitem razgledu.

Iz Male Osojnice sem začela slediti smerokazom, da bi našla še Ojstrico in Veliko Osojnico.

Pot se vije skozi gozd, nikjer žive duše.. ustavim se in objame me tišina, ter tu in tam ptičje petje ... kako sproščujoče za moje utrujeno telo in za sprostitev duše.

Prispem do klopce, kjer stoji smerokaz, ki kaže, v katero smer naj se odpravim v nadaljevanju.

Za Veliko Osojnico moram na levo, za Ojstrico na desno dol.

Poslušam svoj čut za naravo in se odpravim levo, za Veliko Osojnico.

Ok, vzelo mi bo še 15 minut hoje.. še nisem tako utrujena od zajl pa stopnic.

Sledim potki med listjem, vse mi je neznano, a tako domače je biti v gozdu, obdana sem z naravo.

2 danes osvojeni vrh, vreme mi še vedno gre na roko, vidim modro nebo okoli sebe in uživam. Čutim že utrujenost, a ostala mi je še pot na Ojstrico.

Z Velike Osojnice ni nekega razgleda.

Velika Osojnica je poleg Ojstrice in Male Osojnice še tretji razglednik nad Blejskim jezerom, na katerega se povzpnemo iz Velike Zake.

Velika Osojnica nudi veličasten razgled na Blejsko jezero in na Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in Ljubljansko kotlino. Nahaja se le 20 min hoje naprej od Male Osojnice in je veliko manj obljudena od Male Osojnice in Ojstrice ter nudi več miru in zasebnosti. Na vrhu pohodnike pričaka klopca ljubezni in romantičen razgled.

Ah, ja.. 💓sem romantična duša in temu srčku ter pogledu skozenj se ne morem upreti💖.

Velika Osojnica je 756 metrov visok vrh v Julijskih Alpah. Vrh se nahaja 3 km severno od vrha Babji zob. Vrh se nahaja jugovzhodno od doline Stresena dolina in na vrh vodi označena pot.

Pogled se ustavi tudi na tunelu nad Zako.

Še malo se odpočijem in se vrnem na izhodišče pri smerokazu, da se povzpnem še na zadnji vrh.

Za povratek izberem vlako (od smerokaza navzdol desno). Tudi vlaka kot pot ni ravno v dobrem stanju.

Po nekaj minutah me ustavi smerokaz, Ojstrica se dviga nad menoj. No, pa gremo, še zadnji vzpon danes.

Potka je kamnita in polna korenin.

Pot zavije desno navzgor.

Že drugič danes naletim na zajle in na kamnito, ostro pot. Upočasnim, da mi ne zdrsne. Za seboj slišim tujo francosko družino, bližajo se mi.

Po nekaj metrih le pridem na skalnat vrh in pred mano je smerokaz z napisom. Moj tretji osvojeni blejski vrh danes.

Ojstrica, ki je ime dobila po svoji ostri obliki, se dviga visoko nad Blejskim jezerom. Vzpon, ki traja približno 20 minut, je kratek, a strm in nedvomno vreden izjemnega razgleda z vrha. Z vrha se razločno vidi tudi Straža nad Bledom in strma grajska pečina, Stol, Savska raven in dolg greben zahodnih Karavank. Ozreti pa je mogoče tudi vrhove Vrtače, Begunjščice, Dobrče in drugih gora.

Na vrhu se nahaja klopca, obrnjena proti romantični panorami Blejskega jezera.

Zame je to najlepša klopca nad Blejskim jezerom, verjetno je tudi tudi najbolj romantična klopca v celi naši lepi Sloveniji.

Na ta 611 metrov visok osamelec se lahko povzpnete po gozdni poti levo od Kampa Zaka. Na južnem delu Velike Zake sledite označeni stezi v gozd, ki se po nekaj minutah hoje združi s širšo potjo, kjer zavijete desno. Poti sledite naprej po gozdu v dolinico, katere se držite do oznake na Ojstrico, ki usmerja desno. Kmalu za tem boste dosegli vrh ter seveda čudovit razgled.