UDIN BORŠT- Ribnika Race (Račnik)

Že kar nekaj časa raziskujem okolico Kranja in tokrat sem dokaj toplo popoldne izkoristila za sprehod s fantom do meni nepoznanega Udin Boršta in zanimivih dveh jezer sredi gozda.

Udin Boršt ima, status krajinskega parka.

Dostop do jezer in Udin Boršta sva začela na Mlaki, lahko pa pot začnete z odcepa od ceste Kranj - Golnik pred Tenetišami, od koder po približno 2,5 km makadamske gozdne ceste, mimo nekdanjega smetišča kranjske komunale (imenovane tudi smetišna jama), prispemo do prvega spodnjega ribnika.

Z Mlake sva se podala do konca naselja imenovan Grič, tam sva zavila desno navzgor v smeri gozda.

Pot skozi gozd je makadamska, dokaj dobro urejena.

Prav po tej cesti so nekoč lokalni prebivalci vozili gradbeni material na odpad.

Po nekem času sva dospela do križišča pri nekdanjem smetišču komunale Kranj, tu sva zavila levo.

Na koncu sva zavila levo za smer ribnikov (označb ni nikjer).

Nad makadamsko cesto se dviguje rdeči bor -znanstveno ime Pinus sylvestris) je iglasto in zelo veliko drevo. Veliko je do 40 m, pogosto zakrivljen. Spada med borovke. Dočaka lahko starost do 600 let. Krošnjo ima sploščeno v obliki dežnika.

Iglice: Po dve, dolgi 4–7 cm, trde in priostrene. Ploska stran je večinoma zelena, obokana stran pa temnozelena. So modrozelene in gosto rasle.

Cvetovi: Moška in ženska socvetja.

Plodovi: Storži so dolgi 3–7 cm. Rdeči bor ima zelo velike storže. Nasprotno od rdečega ima črni bor majhne storže.

Lubje odraslega rdečega bora

Lubje/Deblo: je temnorjavo, razpokano. V območju vej je rdečkasto. Deblo je na samem pogosto skrivljeno, v sestojih dolgo, ravno na spodnjem delu nima vej.

Kot zanimivost bom omenila še, da je zelo pomemben tudi v mitologiji. Predstavlja simbol nesmrtnosti (na vzhodu) in izpričana resnica (na zahodu), Japonci verjamejo, da v krošnjah živijo božanstva, je simbol neomajne moči odločnosti in pričakovanja.

Ob poti sem lahko opazila tudi rastlino pljučnik:

pulmonaria officinalis je čudežna zdravilna rastlina, ki pomaga zdraviti bolezni pljuč, kot so astma, (kronični) bronhitis, pljučnica, tuberkuloza. Pljučnik zdravi vse oblike kašlja, priporočljiv pa je tudi za gastrointestinalne tegobe in težave z ledvicami.

Pripravki iz pljučnika blažijo vsa vnetja dihalnih poti, zdravijo hripavost, delujejo kot odličen diuretik (pospešujejo odvajanje vode iz telesa oziroma nastajanje urina v ledvicah), blažijo druga vnetja (vnetje sluznice v želodcu, prebavilih, žrelu in v ustih), med drugim pa si lahko z njimi pomagate tudi pri odpravi hemoroidov ter pri celjenju manjših površinskih ran, sončnih opeklin in ekcemov. Glavna zdravilna učinkovina pljučnika je sluz, ki vam lahko pomaga pri zdravljenju vnetega grla, kroničnega bronhitisa, oslovskega in kroničnega kašlja.

Ob makadamski poti se nedaleč stran pojavi prava zelenica, jasa.

Vse pa le ni tako mrtvo.. pomlad je zbudila tudi rast spomladanske rese.

Spomladanska resa (Erica carnea), je majhen grmiček, ki cveti zgodaj spomladi. Je ena prvih rastlin v letu, ki omogoča čebelam bogato pašo. Običajno prerašča večje površine. Je rastlina, ki se uporablja tudi v hortikulturi za zasaditev gredic ali pa kot lončnico za zgodnjepomladanski okras oken.

Spomladanska resa zraste v do 30 cm visok vednozelen in močno razvejan grmiček. Poganjki so navadno pokončni in lahko lomljivi. Listi so igličasti dolgi do 10 mm in široki do 1 mm.

Najin sprehod so polepšale tudi vsem znane trobentice.

Trobentica je vsem znana kot znanilka pomladi, saj je ena prvih rastlin s cvetovi, ki nas razveseli proti koncu zime ali v zgodnji pomladi. Primula vulgaris, ki spada v družino jegličevk, je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji.

V času cvetenja nabiramo tako cvetove kot tudi mlade liste.

Korenine trobentice nabiramo jeseni ali zgodaj spomladi, preden zacvetijo, ko imajo največ zdravilnih učinkovin. Nabiramo večje korenine, ki so stare že vsaj dve ali tri leta. Po nabiranju jih očistimo in posušimo za kasnejšo rabo.

Ob makadamski poti proti ribnikom stoji tudi Paintball Naklo.

Poligon je na gozdnatem in razgibanem terenu v bližini Kranja na Gorenjskem in obsega skoraj 400 kvadratnih metrov uporabne površine za paintball bitke.

Ob poti sem našla in opazila Beli repuh (Petasites albus). Cvetoči beli repuh boste našli po skoraj vsej Sloveniji od marca do maja, šele kasneje pa se bodo razvili veliki široki listi, podobni lapuhovim, vendar še precej večji (tudi nad 40 cm). Prepoznavanje repuha je zelo preprosto, saj ga hitro "izdajo" steblo, olistano le z luskolisti, in številni koški, ki imajo samo bele cevaste cvetove z dolgo lasasto kodeljico.

Navadni zimzelen (znanstveno ime Vinca minor) je zimzelena rastlina iz družine pasjestrupovk (Apocynaceae). Opazimo ga lahko predvsem v listnatih ali mešanih gozdovih in na obrobjih gozdov. Pogosto je tudi okrasna rastlina.

Navadni zimzelen je grmičevje, ki zraste okoli 15−25 cm, lahko pa tudi do 40 cm visoko. Navadni zimzelen za obstoj ne potrebuje veliko svetlobe. Najbolje uspeva na vlažnih in bogatih tleh, vendar se lahko prilagodi tudi na sušno in manj kakovostno prst različnih pH-jev. Sorodna rastlina je veliki zimzelen Vinca major, ki je zelo podobna V. minor. Veliki zimzelen je večji, ima večje in širše liste, ki so na površini rahlo kosmati.

Ob poti raste tudi Lapuh, navadni (znanstveno ime Tussilago farfara)

Rastlina se nabira v naravi, droga pa se uvaža iz Italije ter balkanskih in vzhodnoevropskih držav.

Zeliščna raba

Zaradi vsebovanih sluzi blaži ustna in žrelna vnetja ter hripavost, pa tudi suh kašelj, ker pomiri vzdraženo sluznico, ki sili nanj, pri vlažnem kašlju pa omogoči, da se poškodovana sapnična sluznica obnovi in usposobi za izkašljevalno nalogo.

Makadamska cesta pelje še vedno skozi gozd, na levo v smeri hoje se razprostira zelo lepa jasa, ki je bila namenjena nekoč tudi za kamp.

Zopet sva prišla na križišče poti- tudi tu ni nobene oznake za ribnike ali kakršne koli pohodne poti. Zavila pa sva na levo.

Prečkala sva most, pod katerim teče Želinjski potok, ki se kasneje izteka v reko Kokrico. Skozi osrednji del Udin boršta se v številnih meandrih vije Želinjski potok, ki izvira v osrednjem delu nizke planote Udin boršt in se pri Tenetišah, po približno 5 km, izliva v Parovnico - Rupovščico. Del toka, v tem za ribiče gojitvenem potoku, so ribiči ter lovci zajezili in nastala sta slikovita ribnika Race.

Na prvi pogled je videti kot divji česen.. a to ni. So pa kronice.

Pomladanski veliki zvonček; Družina: narcisovke (Amaryllidaceae), Čas cvetenja: marec–april, Velikost: 10–30 cm Rastišče: vlažni gozdovi in travniki.

Kronica (Leucojum vernum) ima tri ali štiri, nekoliko mesnate, pritlične črtalaste liste. Na vrhu stebla se spomladi razvije en sam zvonast cvet, ki spominja na krono, če ga obrnemo. Na koncih belih cvetnih listov so rumene do zelene lise. Je strupena rastlina, ki uspeva v polsenci na vlažnih, s hranili bogatih tleh. Razen v submediteranskem delu jo najdemo po vsej Sloveniji. Pri nas je kronica zavarovana z Uredbo o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah.

Za samo velikost jezerc bi ocenila, da merijo 1 ha, globina pa meri 2,5 m (midva sva to težko ocenila, kajti voda je bila motna po deževju).

Udin boršt je celovit, od okolice razločno omejen gozdni kompleks.

Krajinski oz. spominski park Udin boršt je zaradi naravnih pogojev na ledeniški terasi iz apnenčastega konglomerata eno zadnjih sklenjenih območij nižinskih gozdov v osrednji Sloveniji. Taka podlaga pa določa tudi vse ostale dejavnike na tem območju, kot so relief, prst, vegetacija, raba prostora, biotsko raznovrstnost, vpliva celo na kulturno dediščino.

V velikosti 1725 ha se razprostira severno od Kranja, in sicer med Kokrico na jugu, Tenetišami, Goričami in Letenicami na vzhodu, naseljema Križe in Sebenjam na severu ter Žiganjo vasjo, Zadrago, Dupljami, Strahinjem in Naklem na zahodu.

V vodo so večkrat prinesli tudi rdečeoke in rdečeperke. V jezeru je tudi nekaj amurjev in ščuk. Vse te ribe v različni številčnosti sedaj živijo v ribnikih in so tudi ribolovne, razen potočnic. Ribnika upravljata Ribiška družina Kranj ter Lovska družina Udin boršt. Kot za vse ostale ribiške revirje, je tudi tu za ribolov potreben nakup ribiške dovolilnice.

Tu sva našla prelepa ribnika Race, do katerih se lahko dostopa z več smeri. So daleč stran od ponorelega sveta, zato predstavljajo odlično mesto za sprostitev, meditacijo in uživanje v naravi.

Začetno zajezitev so v šestdesetih letih 20. st. ustvarili lovci za gnezdišče rac, po dogovoru pa je Ribiška družina Kranj povišala nasip in nastalo je še umetno jezerce z dolžino okoli 120 m in širino 70 m. Gladina je na koti 424 m/nadmorske višine, največja globina pa dosega okoli 2,5 m. Poleti se voda ogreje do 25 stopinj celzija, pozimi pa je več mesecev zamrznjeno. Med ribami v ribnikih so pred vlaganjem krapov in tudi linjev prevladali kleniči in kleni, pa tudi potočnice.

Peš sva se odpravila še do drugega ribnika, ki pa je zagrajen, okoli njega se namreč vije bodeča ograja. Naredila sem nekaj fotografij izza nje.

Na zgornjem ribniku so poleg rib najštevilčnejše ''domačinke'' race mlakarice. Kljub globini le do 2,5 m ter velikemu nihanju temperatur so jih za domovanje vzele še krastače, žabe, pupki, številne močvirske rastline. Področje ribnikov predstavlja tudi največje območje konglomeratnega krasa v Sloveniji.

Za konec naj dodam le še da s tem gozdnim okoljem in okoliškim podeželjem domačini že stoletja gospodarijo, njihov način življenja pa se v bližnjih vaseh odraža v številnih objektih kulturne dediščine, lokalnih rokodelskih spretnostih, običajih in praznikih.

Kot zanimivost bom izpostavila še, da so v osrčju Udin boršta imeli skrivna zatočišča tudi roparski rokovnjači, ko so tu prebivali predvsem v prvi polovici 19. stoletja.

Midva sva se do Mlake vrnila po enaki poti, kot sva dospela do jezer.

Kam drugič?

Udin Boršt je še zelo zanimiv za pohodne poti, tu je še jama, razni spomeniki in Gozdni rezervat Kriva jelka.

VIRI IN LITERATURA

SLIKE SO AVTORSKE😀

https://mojajezera.si/seznam_mojih_jezer/17/ribnika_race_racnik/

https://www.druzinski-izleti.si/regije/gorenjska/ribnika-race-naklo-cegelnica-zelin-strahinj.html

https://udinborst.com/slovensko/aktivna_dozivetja/ribolov/

https://kraji.eu/slovenija/ribnika_race/slo

https://udinborst.com/slovensko/o_udin_borstu/

https://sl.wikipedia.org/wiki/Rde%C4%8Di_bor

https://www.bodieko.si/pljucnik