DOBRA GORA (620 M.N.M.)

Ni lepšega kot da prvi pomladni dan začneš in preživiš na Bledu, ko se sonce poigrava s svetlobo in odsevi na jezerski gladini in kjer so zame eni najlepših sončnih vzhodov in zahodov. 

Že nekaj časa nisem imela skupin, ki bi jih vodila po okolici in tako mi ostaja kar precej časa za raziskovanje ter preprosto za uživanje brez hitrega tempa življenja, ki se bliža s sezono. 

Da pa ne ostane vse le v teoriji in črno na belem sem si tokrat zastavila cilj oz. na seznamu nepoznanih lokacij obkljukala prav poseben hrib in to nedaleč od Blejskega jezera.

Podala sem na hrib z imenom Dobra gora (620 m.n.m). Moja pot se je pričela v vasi Mlino, kjer sem pri PGD Mlino zavila levo navzgor med hiše.

Na zidu ob cesti poleg gasilcev lahko opazimo tudi zanimivo kapelico posvečeno sv. Antonu Padovanskemu. 



Po nekaj metrih hoje se pot spremeni iz asfalta v kamnito in pred nami se prikaže zanimiv kotiček imenovan Riklijev kot. 
Na prvi pogled izgleda kot nekakšna alpska kapelica, a v resnici je v tem kotu postavljena klopca in napis v kaj je verjel Švicarski Hidropat Arnold Rikli. 


Pot v smeri Dobre gore zavije v desno in se spremeni v prav prijetno gozdno pot, kjer je obilo sončne svetlobe, ki pripomore k zdravju ( vitamin D). ob hoji nas spremljajo spomladanske cvetlice (mačje oči- jetrnik, trobentice, vijolice in teloh).




Pot se vije naprej dokler ne pridemo do križišča poti
Pot na Dobro goro zavije desno navzgor. 


Nedaleč od daljnovoda pridemo do stopnic po katerih se pozvpnemo navzgor na vlako in nato zavijemo na desno po nekaj metrih, kjer je tudi oznaka za Dobro goro (5 minut). 






Potka se vije skozi gozd, skozi krožnje dreves pa lahko opazujemo razgled na okoliške kraje ter gore. 


Vrh Dobre gore (620 m.n.m), tu sta postavljeni dve klopci in vpisna skrinjica s knjigo (Žiga ni). 
Do vrha sem porabila točno 20 minut, kljub pomanjkanju kondicije v zadnjih 3 mesecih. 

Postavljena je tudi informativna tabla, kjer so označene okoliške vasi, ledinska imena in vrhovi. 



Po navedbah nekaterih virov naj bi imela Dobra gora tudi mitološko simboliko; na njen vrh naj bi v srednjem veku okoličani vodili blagoslavljat svoje konje, že pred tem pa so menda tja hodili častiti poganskega boga Peruna. 

BOG PERUN: 
Perún je v slovanski mitologiji najvišji bog; bog strele in groma, bog priseg, bog pomladi in plodnosti, bog dežja in kmetijstva nasploh. Njegovi simboli so hrast, ki velja za njegovo sveto drevo, perunika in sekira. Največ jezikoslovcev ime Perun izvaja iz pomena »tisti, ki udarja«.Stari indoevropejski koren *per-, *perk-, *pergnamreč pomeni udariti. Povezave lahko iščemo s keltskim *dru (»hrast«), latinskim quercus (»hrast«). Določeno povezavo lahko vidimo tudi s hetitskim perunaš(»skala«).

Dobra gora je hrib ki se nahaja nekoliko južno od Blejskega jezera in se za kakih 150 m dviguje nad vasjo Selo (pri Bledu). Na vrhu najdemo dve klopci z vpisno knjigo in prekrasnim pogledom, saj vrh tiči na prepadni pečini. Spodaj: vasica s pašniki tja do Save Bohinjke, onkraj nje pobočja Jelovice z Babjim zobom ter vasico Kupljenik, bolj desno pa Bohinjska Bela pod stenami Galetovca. Na levi vas Ribno z Ribensko goro, in Radovljiško kotlino v ozadju.

Selo pri Bledu je naselje v Občini Bled. Leži pod vznožjem Dobre gore in tik pred strugo reke Save Bohinjke. Vas je sestavljena iz dveh delov, in sicer Loga in Sela. V vasi deluje prostovoljno gasilsko društvo PGD Selo.

Prikupen ribnik v vasi je po vsej verjetnosti zasebne narave. 



Ja tole je hribček za nas domačine, turistov tu še ni. Med hojo navzgor nisem srečala nikogar. 

 Z vrha je lep razgled na dolino Save Bohinjke ter bližnje vasi – Selo, Ribno, Bohinjska Bela in Kupljenik. 
Hrib ima prelep razgled na Jelovico in Babji zob, na Selo in pašnike okrog reke Bohinjke, na Radovljiško kotlino in še kam.

Ob poti na vrhu je mogoče videti tudi pisano rastlino-
Žanjevec (Polygala chamaebuxus) je polgrmiček z vednozelenimi usnjatimi listi; ostale predstavnice tega rodu, ki živijo pri nas, pa so zelnate trajnice. Ozko ovalni listi žanjevca so premenjalno razvrščeni. Njegovi dvobočno somerni cvetovi so dvobarvni, beli in rumeni ali škrlatni in  rumeni (na sliki). Največ trije, od 1 do 1,5 cm dolgi, cvetovi se razvijejo v zalistjih stebelnih listov. 

Žanjevec najraje raste na suhih pustih tleh na karbonatni podlagi. V alpskem, predalpskem in dinarskem svetu Slovenije je žanjevec pogost, medtem ko ga na Primorskem in v Prekmurju niso našli.


Preden se vrnemo nazaj na Mlino ujamemo pogled na del Mlina z vilami. 

In že smo nazaj skozi vas Mlino pri jezeru, kjer stoji klopca na kateri se lahko odpočijemo in se predamo blejski otoški romantiki.

Pot z Dobre gore sem združila še s krajšim sprehodom okrog meni ljubega romantičnega jezera. 

💓BLED JE RES KRAJ VEČNE LJUBEZNI💓


VIRI IN LITERATURA






Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

PO BLEJSKIH OSAMELCIH (MALA IN VELIKA OSOJNICA Z OJSTRICO)

Slika
 Gozdovi, ki obdajajo prelepi Bled, so pljuča tako našega planeta kot domačega kraja, so tudi dom številnim živalskim vrstam in vir ravnovesja v neokrnjeni naravi. Gozd je kraj miru, navdiha in neprecenljive lepote ter tišine. Prav danes, 21. marca, obeležujemo Mednarodni dan gozdov in ob tem se, kot turistična vodnica zavedam, kako pomembno je, da to zeleno zakladnico spoštujemo in varujemo – vsak dan sproti.  Znova sem se podala na Bled v jutranjih urah, ko je še vse mirno, a namesto da bi raziskovala arhitekturno dediščino, me je pot zanesla od izhodišča v Zaki za blejska hriba Mala Osojnica in Ojstrica. Še sama se sprašujem, kako, da do danes nisem še nikoli bila na teh osamelcih, ko pa sem na Bledu študirala vse od jeseni leta 2017, od tega sem zadnja 4 leta tudi lokalna vodnica.  No, vse je enkrat prvič, a za prvi podvig je zaslužen tudi turistični vodnik Vid Legradić, ki mi je omenil, da so tudi določene skupine po Bledu, ki si med sezono želijo vodnika, da jih pop...
Preberite več

NAPOLEONOVA POT IN RAZGLED NA TRŽAŠKI ZALIV- AGENCIJA ALPETOUR

Slika
  Naša pot se je začela dne 6.5.2023 ob 7:30 na ŽP Jesenice in nadaljevala po postajah vse do LJ- dolgi most, kjer smo pobrali zadnje potnike na avtobusu.  Naš dan se je lahko pričel in seveda je zato poskrbelo prijetno pomladansko sonce in naša vodnica Gospa Vežna Ažman in naš voznik G. Boško Šofrić.  Vožnja je bila prijetna, poučna in seveda tudi zabavna, kajti vodnica je bila super tako z razlago kot tudi z osebnostjo.  Prvi postanek smo naredili pred mejo z Italijo ( na OMV Fernetiči za jutranjo kavo). Nato pa nadaljevali v smeri Via Napoleonica, kjer nas je avtobus odložil na eni od lokalni avtobusnih postaj od koder smo se sprehodili nekaj metrov do vidnega obeliska.  Prispeli smo do izhodišča za Napoleonovo cesto.  Izhodišče Napoleonove ceste je obelisk na najvišji točki Opčin (obelisk Franca I. Avstrijskega) in tam se začne 8 kilometrov dolga krožna pešpot, ki se najprej rahlo spušča, ob slikovitih stenah pred naseljem Borgo San Nazario pri Proseku ...
Preberite več