Potep po Bohinju

Zopet je bila nedelja, in z družino smo se odločili, da se odpeljemo v Bohinj. Vreme nam sprva ni bilo ravno namenjeno, pusto in hladno, a vseeno smo krenili na potep. 

Naš prvi postanek je bil slap Savica. Parkirali smo na parkirišču nedaleč od koče pri Savici. Tokrat ni bilo treba plačati parkirnine kot v glavni- poletni sezoni. Za februar je bilo kar veliko ljudi pri domu pri Savici in na poti proti slapu. Vreme pa se je tudi izboljšalo
...kljub temu, da za Bohinj pravijo, da ima tu dež mlade. 

Na sliki desno- dom pri Savici. 

Pri vstopnem delu za pot k Savici je sedaj potrebno plačati vstopnino, ki stane okoli 3€ na osebo in nas je presenetilo, ker tega nismo pričakovali. Prejšnja leta namreč ni bilo vstopnine sedaj pa je razlog, da je čez poletje množični naval ljudi. 

ob poti proti slapu

Pot se vije skozi gozd, ob njej so postavljene informativne table v slovenskem in angleškem jeziku. Prav tako so ob poti postavljene klopi in mize za obiskovalce. 

Slap Savica- 1. tabla

Nekoliko rekreacije po stopnicah, ki so po celotni poti. Vseh stopnic naj bi bilo 553 ali 555 v eno smer. 

Znanilke pomladi :)

Ko prispemo do Slapa Savice vstopimo v pavilijon iz katerega lahko vidimo razgled na prepadne stene, Bohinjsko jezero in Slap Savica. 

Obnovljen spomenik nadvojvodi Janezu pri Slapu Savica. Bil je vnuk avstro-ogrske cesarice Marije Terezije, Slap Savica je obiskal leta 1807. Bil je ljubitelj in raziskovalec naših Alp. Bil je tudi med pobudniki za gradnjo južne železnice od Dunaja do Trsta. Sodeloval je tudi v vojnah proti Napoleonu. Spomenik je postavila Zoisova bohinjska železarna ob obisku. Spomenik je delo L. Kelbla- stoji v paviljonu. 

Slap Savica, ki jo je v svoji pesnitvi Krst pri Savici omenjal naš največji pesnik Dr. France Prešeren. 

Po Bogomili prašat mu ukaže:
al gleda svetlo sonce, je še živa,
al so obvárvale jo mokre straže,
al pred sovražniki drugéj se skriva,
in kod narvárniši se pot pokaže,
tje, kjer zdaj draga deklica prebiva?
Pri slapi čakal jutro bo Savice,
vesele ali žalostne novice.

Slap drugo jutro mu grmi v ušesa;

junak premišlja, kak bolj spodej lena

voda razgraja, kak bregove stresa,

in kak pred njo se gôre ziblje stena,

kak skale podkopuje in drevesa,

kak do nebes leti nje jeze pena! -

Tak se zažene, se pozneje ustavi

mladenič, Črtomír pri sebi pravi.

Od Slapa Savica smo se vrnili do izhodiščne točke, se okrepčali še v Domu Pri Savici in nato odpeljali v Ribčev Laz, kjer smo se udeležili brezplačnega vodenja po kraju. Naša lokalna vodnica je bila Mojca Taler. Izvedeli smo veliko novega o sami zgodovini Ribčevega laza, bohinjski železnici, Bohinjskem jezeru, 4 srčnih možeh, legendi o Kozorogu, nekdanjih hotelih v Bohinju in o nastanku imena Bohinj. 

gremo do 4 srčnih mož..

Pod kipom napis, kdo so bili prvopristopniki na vrh Triglava. 

Info tabla Bohinja...

Od vseh motivov Bohinja je ta vsem najbolj poznana...Cerkev Sv. Janeza Krstnika z kamnitim mostom. 

Cerkev Sv. Janeza Krstnika obsijana s soncem. 

Bohinjsko jezero za konec...

Preživeli smo lep dan v Bohinju...