PREBUJAJOČA SE POMLAD NA JESENICAH (Ukova) - Kalvarija nad Jesenicami

Dva dni pred praznikom zaljubljenih- Valentinovo se nad Jesenicami že kažejo prvi znanilci pomladi. 

Tudi ta pot je del turistične ponudbe Jesenic- sploh za nas regionalne turistične vodnike. 

Parkirišče na Ukovi- izhodiščna točka, danes bolj ali manj prazen. Se vidi, da so ljudje šli na morje, smučat ali pa se družijo na Jeseniškem trgu ob kavi in čaju. 

še vedno asfaltna cesta, ki se vzpenja...

Ob poti zajetje potoka Ukova. Ukova je potok v Karavankah. Svoje vode nabira v okolici smučišča Španov vrh v Planini pod Golico in se na Jesenicah kot levi pritok izlije v Savo Dolinko. 

Višinski prikaz vodotoka Ukova

Še vedno se najde sneg, če ga že po mestu ni...

Med drevesi se vije strma pot

Če sta že dva dni pred valentinovim..  se srčki kar sami kažejo na poti in ob njej...💓💓

Še vidni sledovi preteklosti...

Jetrnik ( Tudi mačje oči), že veselo kuka iz zemlje. 

Družina: zlatičevke (Ranunculaceae)

Čas cvetenja: marec–april

Velikost: 5–15 cm

Rastišče: svetli gozdovi, kamnita pobočja in med grmovjem

Cvetovi jetrnika (Hepatica nobilis) s 7–9 modrimi cvetnimi listi, številnimi belimi prašniki in zelenimi plodnicami, se odprejo zgodaj spomladi. Po cvetenju se razvijejo mladi listi, ki so trokrpi in po spodnji strani vijoličasti. Dolgopecljati listi prezimijo. 

Rastlina je strupena!!!!

 Je pogosta rastlina naših listnatih gozdov, le v Pomurju ga ni.

Celotna rastlina je visoka 5-15 centimetrov. Temno rjava korenika je kratka ter razvejana. Spomladi najprej poženejo stebla, na koncu katerih požene cvet. Šele nato, kasneje, poženejo tudi listi. Listi imajo dolge, dlakaste peclje, so trokrpi in usnjati. Zgornja stran listov je zelena, spodnja pa rdečkasto-rjava do vijoličasta.  Cvetovi so sestavljeni iz 6-12 podolgovatih cvetnih lističev. Barva cvetov je praviloma modra, lahko pa nežno lila, roza in celo bela. V vsakem cvetu je množica prašnikov in številčne srebrno dlakaste plodnice. Plod jetrnika se razvije iz enosemenskih oreškov, ki nastanejo po oploditvi.

Mostiček nad potokom 

Za utrujene izletnike ali prijeten klepet z domačini..

Most je zima kar močno načela

Previdnost ni odveč

Tudi naslednji most ni v kaj dosti boljšem stanju kot prvi..

Teloh... kako lepo je videti, da se pomlad počasi prebuja. 

Kurja smrt, kurjica, kurjouca, kurjoica, kihavka, talajce, slepica, glavobolka; vse to so le nekatera lokalna poimenovanja za črni teloh Helleborus niger. 

so rod rastlin, ki vsebuje okoli 20 zelnatih cvetočih vrsta vrst. Spadajo v družino zlatičevk. Številne vrste telohov so strupene. Rastejo v Evropi, zlasti na Balkanu (H. thibetanus izhaja iz zahodne Kitajske; H. vesicarius pa iz manjšega predela Turčije in Sirije).

Cvetovi so zvezdasti, bele, zelene ali škrlatne barve. Ima veliko prašnikov. Cvet nima čaše in je sestavljen iz 5 cvetnih listov. Steblo je olistano, stebelni listi so deljeni, razvrščeni spiralasto, brez prilistov.

Ne manjka niti spomladanska resa  (Erica carnea), ki je majhen grmiček, ki cveti zgodaj spomladi. Je ena prvih rastlin v letu, ki omogoča čebelam bogato pašo. Običajno prerašča večje površine. Je rastlina, ki jo uporabljamo tudi v hortikulturi za zasaditev gredic, ali pa kot lončnico za zgodnjepomladanski okras oken.

Spomladanska resa zraste v do 30 cm visok vednozelen in močno razvejan grmiček. Poganjki so navadno pokončni in lahko lomljivi. Listi so igličasti dolgi do 10 mm in široki do 1 mm. Imajo zašiljeno konico. Rastejo v vretencih po trije ali štirje skupaj. Spodnja stran ima belo črto. Cvetovi so rožnati, rdeči, izjemoma tudi beli. Združeni so v grozdasta socvetja. Iz cvetov izraščajo temni prašniki. Spomladanska resa cveti od februarja do julija, prej v nižinah, kasneje v hribih. Iz cvetov se razvijejo semenske glavice, ki vsebujejo drobna rjava semena.

Spomladanska resa je razširjena po vsej Sloveniji od nižin do alpskega pasu. Seže do 2300 m nadmorske višine. Ustrezajo ji apnenčasta in dolomitna tla na svetlih in toplih legah. Je pionirska vrsta in pogosto porašča revna tla. Dobro prenaša mraz, vendar lahko pozebe v mrzlih zimah brez snega.

Ima dobro razvit koreninski sistem, s katerim preprečuje erozijo na strmih terenih. Prekrije večje površine, zato lahko predstavlja težavo pri naravnem pomlajevanju gozdov. Ker dobro gori, povečuje požarno ogroženost.

Ni le en sam žafran ( podlesek), še nekaj več jih je videti ob poti proti Kapelici. 

In že se pred nami pokaže kapelica, majhna, skromna...

S kipom Marije z detetom. 

Še pogled skozi drevesa na Jesenice.

Naslednjič pa naprej... Po poti po pomolih. 

Luštna jeseniška pot, primerna za staro in mlado. 

. .