BLEJSKI OTOK IN NJEGOVA ZGODOVINA
BLEJSKI OTOK- EDINI NARAVNI OTOK V SLOVENIJI
Na Blejski otok lahko vsak dan v letu priplujete s pletno, ročno izdelanim lesenim čolnom, ki ga pletnar poganja tako, da stoje vesla. Prav tako so za prevoz čez jezero na voljo linijski električni motorni čoln ali mali čolnički.
Pletnarji so prijazni dobrosrčni fantje, ki vsako skupino varno prepeljejo na otok in nazaj. In občutek biti na ladji, ko piha lahen poletni veter in ko razlagaš skupini, je resnično nekaj posebnega. Prikliče nasmeh na obraz, energija, ki seva od otoka me, kar vabi, da še eni skupini predstavim našo dediščino, našo vero in idiličen otoček sredi jezera.
No pa tudi pletnarji nasmejejo skupino, kaj povedo in popestrijo plovbo do otoka. Z njimi je super sodelovati.
Veliko v malem- Otok prebujene dediščine
Sakralna dediščina Blejskega otoka kot avreola osvetljuje ta sveti romarski kraj. Otok je mnogo več kot podoba, ki jo krasi znamenito stopnišče s cerkvijo Marijinega Vnebovzetja.
Otok je tako zelo znan, da mu je posvečena tudi pesem : PO JEZERU BLIZ TRIGLAVA in tudi Avsenik je posvetil pesem našemu otoku: OTOČEK SREDI JEZERA.
Po 99 stopnicah- Za romarje pot k dobremu
Stopnišče na južni strani Blejskega otoka je bilo zgrajeno v 17. stoletju in je izdelano iz lokalne konglomeratne kamnine.
Ob stopnišču stoji manjša kapelica, postavljena v zahvalo Materi Božji.
Simbolika stopnišča je bila v prvi vrsti vezana na sakralen, romarski pomen kraja.
Verska simbolika- Dotik neba
Stopnišče simbolizira pot k Bogu, ko se vzpenjamo postajamo čistejši, boljši, bolj odkriti: »spodaj« je prispodoba za neznatno in malovredno, »zgoraj« pa za plemenito, dobro in pravilno. Stopnice nam govorijo: »Gor greš, v hram molitve, bliže k Bogu.« Pomenljivo je, da se s pogledom iz pristana najvišja otoška stopnica dotika neba.
Izziv ženinov- Z nevesto na rokah
Posebno simbolik imajo stopnice tudi za mladoporočence. Marsikateri ženin se na poročni dan po znamenitem stopnišču povzpne z nevesto v naročju. S tem dejanjem izkaže, da je zrel in zanesljiv mož, ki bo lahko ženi ponudil varen zakonski stan.
Stoletja bogoslužja- Romanja k Materi Božji
Že v 7. ali 8. stoletju po Kristusu je v zgodovini Blejskega otoka poseben pomen pripadel manjšemu svetišču, ki je bilo posvečeno Devici Mariji. Tudi v ohranjenih povestih in legendah o nastanku otoka ima osrednje mesto prav skromna kapelica, ki naj bi jo Stvarnik pred pašno živino zavaroval z mogočnim jezerom.
Prvotno naj bi bilo svetišče leseno, kasneje pa večkrat prezidano. Še danes je v cerkvi Marijinega Vnebovzetja tako mogoče občudovati sakralno umetniško dediščino. Ohranjene so nekatere gotske prvine, po dveh večjih potresih pa je cerkev svojo sedanjo baročno podobo dobila konec 17. stoletja.
Poleg oken nas na gotiko v cerkvi spominjajo freske v barokiziranem gotskem prezbiteriju. V drugi polovici 17. stoletja so bile naslikane oltarne oljne slike, postaje križevega pota pa so nastale v poznem baroku.
V glavnem oltarju je kip Matere Božje Kraljice na jezeru z Detetom v naročju.
Ob njej sta na vsaki strani kipa svetega cesarja Henrik II. in njegove žene sveta cesarice Kunigunda.
Bog Stvarnik je upodobljen na vrhu pozlačenega oltarja. V stranskih kamnitih oltarjih iz konca 17. stoletja sta upodobljena sveta Marija Magdalena in sveti Blaž.
V oltarju stranskih kapel pa se lahko poklonimo nadangelom Mihaelu, Gabrielu in Rafaelu ter svetemu Joahimu in sveti Ani.
Dediščina sakralnega življenja- Odmev romanj na otok
Stavbna in umetnostna dediščina sta odraz globokega verskega pomena Blejskega otoka.
Na ograjeni ploščadi na vrhu otoka stoji cerkev Marijinega vnebovzetja s samostojno stoječim zvonikom.
Ob robu ploščadi sta proštija in mežnarija ter hiša, imenovana puščavica (nekdanje bivališče puščavnika).
Do ploščadi cerkve in zvonika vodijo Petschacherjeve stopnice z južne strani in severno stopnišče.
Cerkev Matere Božje- Slikarska, kiparska in arhitekturna umetnost
Skromna, verjetno lesena kapela naj bi na Blejskem otoku stala že v času, iz katerega so tudi prvi arheološki ostanki poselitve, to je v 7. ali 8. stoletju po Kristustu. Na mestu kapelice so kasneje pozidali majhno cerkvico s pravokotno ravno krito ladjo in polkrožno apsido. V pisnih virih je kapela prvič omenjena že leta 1185. Povečali so jo briksenški škofje, ki so leta 1004 posest dobili v dar od cesarja svetega Henrika II.
Cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je pomensko in arhitekturno središče Blejskega otoka, je bila večkrat prezidana.
Romanske oblikovne značilnosti je sredi 15. stoletja zamenjala gotika. Večja obnova pa je bila potrebna po dveh potresih, prvič leta 1511 in znova leta 1622.
Sedanjo baročno obliko je cerkev dobila konec 17. stoletja.
Sedanja oprema, vključno s kvalitetno prižnico, je baročna.
Glavni zlati oltar iz leta 1747 s krili že posega v prostor, z okrasjem pa izhaja iz tradicije oltarnih nastavkov 17. stoletja, ki predstavljajo vrh naše rezbarske umetnosti v tem času.
V osrednji niši je Marijin kip, levo in desno pa je neznani rezbar upodobil cesarja sv. Henrika II. z ženo sv. Kunigundo.
Severni stranski oltar je posvečen sv. Mariji Magdaleni, južni stranski sv. Blažu, oltar v južni stranski kapeli pa svetemu Mihaelu.
Oltarne oljne slike so nastale prav tako konec 17. stoletja in imajo značilnosti beneške šole.
V severni stranski kapeli, ki je bila zgrajena tako kot južna kapela konec 17. stoletja, stoji oltar sv. Ane, delo kranjskega baročnega kiparja Valentina Vrbnika, s sliko, ki izhaja iz znane Layerjeve delavnice v Kranju.
Orgle so slikovito pročelje dobile v letu 1639 v delavnici celovškega mojstra Pavla Rottemburgerja.
Na korni ograji je naslikan grb prošta Enzenberga, levo in desno pa visi po sedem tabel križevega pota, ki je poznobaročno delo.
V cerkvi je tudi grb briksenškega škofa Janeza VIII., grofa Franca Kuenškega, ki je škofoval v letih 1680–1702.
Freske iz obdobja gotike
Poleg ohranjenega fragmenta gotskega okna na fasadi cerkve nas na gotiko spominjajo tudi gotske freske v barokiziranem prezbiteriju.
Motivi na južni steni prikazujejo prizore iz Marijinega življenja – Obiskanje Device Marije, Jezusovo rojstvo (jaslice) in Darovanje v templju.
Na severni steni sta upodobljena prizora Marijino oznanjenje in izjemen motiv Jezusovega vstajenja od mrtvih z evharističnima simbolama žitom in trto, ki rasteta skozi Jezusove prebodene roke.
Oltarji in kipi zavetnikov
Bogato rezljan veliki baročni pozlačeni leseni oltar je iz leta 1747. V osrčju oltarja je tabernakelj, nad njim pa veličasten pozlačen kip Matere Božje z Detetom, obdan z angelskim zborom, ki je še gotskih oblik in verjetno izvira iz cerkvene opreme 15. stoletja. Oltar zažari v vsej lepoti, ko ga skozi okno za oltarjem osvetli zlata jutranja svetloba in skrivnostno ožari celotno cerkev. Zazrti v ganljiv Marijin pogled lahko opazimo tudi svetlikajoči se odsev jezerske gladine na stropu prezbiterija.
Na oltarni levi in desni strani ponižno stojita cesar sveti Henrik II. in njegova žena cesarica sveta Kunigunda. Svoji posvetni kroni sta iz spoštovanja do Nebeške Kraljice odložila k svojim nogam, kjer ju držita angela.
Sveti Blaž in sveta Magdalena sta upodobljena v levem in desnem rezljanem kamnitem oltarju iz črnega kamna s pozlačenim okrasjem. Sveta Marija Magdalena je spreobrnjenka in prva oznanjevalka Jezusovega vstajenja od mrtvih ter zavetnica spokornikov in romarjev. Sveti Blaž, škof in mučenec iz 4. stoletja, je priprošnjik zoper bolezni v grlu in zoper vsako drugo zlo. Po izročilu se je novo romarsko leto vsakokrat začelo prav z romanjem na god svetega Blaža, 3. februarja.
V desni stranski oltarni kapeli je oltar svetih nadangelov: svetega Mihaela, svetega Rafaela in svetega Gabrijela.
Sveti Mihael, njegovo ime pomeni »Kdo kakor Bog?«, v roki drži meč. Je poseben priprošnjik za ljudi pred Bogom, je angel krščanskega ljudstva. Je navzoč pri umirajočih, vodi duše v nebesa.
Sveti Gabrijel, njegovo ime pomeni »močni Bog«, je upodobljen z lilijo, simbolom oznanjenja. Je angel, ki »stoji pred Gospodom« (Lk 1,19). Posreduje Božje razodetje in pomembne mesijanske napovedi. Nadangel Gabrijel oznanja Mariji, da je izbrana za mater Božjemu sinu.
Sveti Rafael, njegovo ime pomeni »Bog je ozdravil«, je upodobljen s kačo. Nadangel Rafael velja za angela, ki pomaga človeku dosegati zdravje, pa tudi za spremljevalca ljudi na potovanjih. Je zavetnik zdravilcev.
V vhodni lopi cerkve je v sklopu lapidarija predstavljen križ škofa Tomaža Hrena.
Zapuščina baročnih mojstrov
Trije marmorni stranski oltarji iz delavnice Michaela Cusse so nastali leta 1699. Oltar svete Ane je delo kranjskega baročnega kiparja Valentina Vrbnika.
Proštija
Stavba je bila zgrajena za bivanje duhovnika (prošta). Otok so obiskovali številni romarji, ki so lahko prespali v prostorih proštije, velike nadstropne zgradbe tik ob cerkvi. Stavba je bila sprva pritlična. Prezidali so jo najprej v začetku 17. stoletja, leta 1787 pa so ji dodali vrhnje nadstropje.
Danes v obnovljeni stavbi proštije delujejo etnološka ustvarjalnica, prodajna galerija in muzej.
Mežnarija
Mežnarija je bila zgrajena po letu 1685 za družino mežnarja, ki je v preteklosti skrbel za otok. Stavba je postavljena tik ob zgornjem delu kamnitega stopnišča, ki skupaj z njeno značilno kasetno fasado danes daje prepoznavni obraz otoku.
Potičnica
V nekdanjem vrtu med mežnarijo in proštijo je od šestdesetih let dalje umeščen paviljonski gostinski lokal, v katerem od leta 2012 deluje Potičnica. Kot pove ime, iz lokala vedno diši po sveže pečeni praznični slovenski potici.
Puščavica
Na severni strani otoka za cerkvijo stoji manjša stavba z imenom puščavica. Zgrajena je bila kot preprosto leseno bivališče za puščavnika, ki je živel in molil na otoku. Leta 1849 so stavbo prenovili in v njej uredili v prenočišče za romarje.
Kip svete Marije Magdalene
Baročni kip svete Marije Magdalene, zavetnice romanja, na Blejskem otoku pozdravlja in vabi obiskovalce k spreobrnjenju. Sveta Marija Magdalena je upodobljena s posodico z oljem in posodico s solzami kesanja.
Gotski svetilnik
Ob južnem delu cerkvene apside je v osi prehoda med cerkvijo in vhodom v zvonik postavljen gotski svetilnik. Je prosto stoječ slop ali steber z značilnim odprtim, tabernaklju podobnim nastavkom, v katerem je nekoč gorela večna luč za verne duše.
Zvon želja V cerkvenem stolpiču
V stolpiču nad cerkveno ladjo se nahaja zvon želja, ki je bil ulit leta 1543. Že stoletja privablja romarje in druge obiskovalce od daleč in blizu. Zato zvonjenje, še vedno odmeva prek jezera in nosi v nebo zahvale in priprošnje Materi Božji.
Legenda o zvonu želja- Priprošnja Materi Božji na jezeru
Še vedno je živa zgodba o zvončku, na katerega lahko pozvonite v cerkvi Marijinega Vnebovzetja na Blejskem otoku:
»Na Blejskem gradu je živela mlada vdova. V spomin na pokojnega moža je zbrala vse svoje srebro in zlato ter dala vliti zvonček, da ga daruje Materi Božji na jezeru. Med prevozom na otok se je razbesnela nevihta in čoln je z zvonom in čolnarji vred potonil v jezerskih globinah. Vdova se je v svoji žalosti umaknila v samostan v Rimu. Papež pa je po njeni smrti na Blejski otok poslal drug zvon, na katerega ljudje že od takrat radi pozvanjajo ter se ob tem s svojimi željami in prošnjami obračajo po pomoč k Materi Božji na jezeru.«
Legenda o Blejskem otoku- Nekoč pašniki, zdaj jezero
Med ljudmi se je ohranila pripovedka o nastanku otoka sredi Blejskega jezera, ki pravi:
»Na mestu, kjer sedaj šumljajo jezerski valovi, so bili v davnih časih pašniki. Sredi med njimi je na gričku stala majhna cerkvica, posvečena Devici Mariji. Ker krog cerkve ni bilo nobene ograje, je živina nemoteno hodila prav do cerkve – celo v cerkvico je uhajala. Brezbrižnim ljudem ni bilo kaj prida mar, da je živina skrunila sveti kraj, zato so večkrat slišali svarilni glas: »Ogradite cerkev, če ne jo bom sam ogradil!«, pa se za glas niso zmenili. Ko nekega jutra vstanejo, zapazijo cerkev daleč naokrog ograjeno. Kjer so se prej razprostirali obširni pašniki, so se zdaj igrali jezerski valovi.«
Razgledni zvonik
Mogočen samostojni zvonik je v spodnjem delu še gotski, osrednji del je bil pozidan po potresu 1511, ko je bil močno poškodovan in le za silo popravljen z leseno zgradbo.
Zvonik so temeljito prenovili leta 1680. V njem zvonijo trije bronasti zvonovi.
Leta 2013 je bila notranjost zvonika vključno z mehansko nihajno stolpno uro celostno obnovljena. Od takrat je samostojni zvonik ponovno odprt za obiskovalce, ki se lahko 52 metrov visoko povzpnejo in spustijo po dvosmernem stopnišču.
Severno kamnito stopnišče
Ob puščavici je bilo leta 1852 zgrajeno kamnito stopnišče, po katerem se ob studenčku spustimo do severnega otoškega pristana in do Lurške kapelice pri studenčku.
Kapela Lurške Matere Božje
Ob severni obali otoka je izvir studenčka, ki se izteka v jezero. Že Valvasor vodo hvali kot izvrstno in poleti tako ledeno mrzlo, da se vsi čudijo, kako more na tako majhnem otočku izvirati studenček. Na tem kraju je kapelica Lurške Matere Božje. Leta 1888 jo je postavil knez Ernest Windisch-Graetz v zahvalo Materi Božji, saj je ob umivanju oči z vodo studenčka njegova slepa soproga spregledala.
Poselitev
Prvi znaki poselitve segajo v mlajšo kameno dobo. Arheološka izkopavanja pod temelji najstarejše zgodnjesrednjeveške cerkve so odkrila obrise lesene pravokotne stavbe, ki bi po izsledkih izkopavanj lahko segala še v čas zgodnjega srednjega veka. Zaradi kronološke umestitve stavbe arheološka znanost dopušča možnost, da bi na otoku lahko pred tem nekoč stalo starejše predkrščansko svetišče. Ob materialnih najdbah so arheologi na otoku našli tudi zgodnjesrednjeveško grobišče, ki sega v 9. stoletje, s 124 dokumentiranimi skeletnimi pokopi.
Zgodovina
O zgodovini otoka najdemo zapis konservatorke in umetnostne zgodovinarke, mag. Nike Leben: "Blejsko jezero je ledeniška tvorba izpred nekaj deset tisoč let, današnjo obliko otoka pa so skozi stoletja izoblikovali človeški posegi. Nekatere arheološke najdbe dopuščajo možnost poselitve otoka že v mlajši kameni dobi – neolitiku, nedvomno pa je bil otok poseljen najkasneje v 7. stoletju pr. Kr. Manjše svetišče je bilo v tem času posvečeno Marijinemu rojstvu in je skozi stoletja preraslo v romarsko cerkev Matere Božje na jezeru. Blejsko posest je briksenškim škofom podaril cesar Henrik II. leta 1004. Briksenški škofje so bili tu zemljiški gospodje vse do leta 1688, ko je cerkev prešla pod ljubljansko škofijo."
Arheološke raziskave blejskega otoka v 60. letih 20. stoletja so potrdile obstoj več lesenih bivališč, najpomembnejše odkritje pa je bilo obsežno grobišče z več kot sto grobovi iz 8. in 9. stol. po Kr. Številni pridatki v posameznih grobovih potrjujejo obstoj staroslovanskega grobišča oziroma naselbine, ki sodi v krog kötlaške kulturne skupine.
Izjemna naravna lega- Raznolikost rastlinskih in živalskih vrst
Na otoku je izrazita menjava letnih časov in v nekaterih obdobjih leta so pogosti megla, rosa, ivje in slana. Zaradi lege sredi jezera, ki akumulira toploto pa ima Blejski otok tudi posebno mikroklimo, ki odstopa od okoliške pokrajine. Tako na otoku dobro uspevajo celo občutljivejše rastline, kot je figa. Med rastjem na brežini otoka pa so svoje prebivališče našle številne manjše živali, zlasti ptice.
Blejski otok – Marijino svetišče
Nedvomno je že v tem času na otoku stalo manjše svetišče, sprva posvečeno Marijinemu rojstvu. Prvotno leseno kapelo so pozneje pozidali v manjšo cerkvico s pravokotno, ravno krito ladjo in polkrožnim oltarnim prostorom – apsido. V pisanih virih se kapela prvič omenja leta 1185, ko je imela verjetno že vsaj dvoladijski prostor. Predvidevamo, da so jo povečali briksenški škofi, ki so leta 1004 posest dobili v dar od cesarja Henrika II., z nadaljnjimi darovnicami do leta 1073 pa so postali škofje zemljiški gospodje z obsežno posestjo tudi v gornjesavski dolini.
Škofje so zaradi otoka večkrat prišli v spor z Oglejem, saj je ozemlje južno od Drave sodilo v okvir oglejskega patriarhata. Prvič so spor uspešno rešili v korist briksenške škofije sredi 15. stoletja. Po ustanovitvi ljubljanske škofije leta 1461 so se spori z Briksnom nadaljevali vse do leta 1688, ko je cerkev dokončno prešla pod ljubljansko škofijo (Več informacij).
Legende
Slovenski romantični pesnik dr. France Prešeren je v pesmi Krst pri Savici na Blejski otok postavil Živin hram, kar pa je plod romantične dobe. Za romantično umetniško idejo staroslovanske boginje Žive se je zgledoval po antični Veneri. Upošteval pa je še Valvasorjeve in Linhartove zapise o starih slovanskih bogovih. V slovenski zavesti je boginja Živa povezana z življenjem, setvijo in žetvijo.
Boginja Živa naj bi imela, kot nakazuje po svojem pesniškem navdihu Prešeren, svoje svetišče na otoku sredi Blejskega jezera. Staro pogansko svetišče je imelo naziv hram. Zdi se, da Prešerna vsaj v tem, kar zadeva obstoj poganskega hrama na otoku, njegov pesniški navdih ni varal. Izkopavanja, ki so jih arheologi opravili na otoku po drugi svetovni vojni, so pod sedanjo cerkvijo odkrila temelje starejših stavb. Med temi tudi temelje, na katerih je slonela kvadratna lesena stavba iz časa pokristjanjevanja, torej iz okoli 8. stoletja.
Naslednja prvina v starem verovanju, ki je povezana z boginjo Živo, je jezero. Po stari veri je bilo bivališče pokojnih. Na osnovi starega izročila so nastale o jezerih krščanske legende. Legenda o Blejskem otoku vsebuje deloma še predkrščanske prvine. Zvonček želja močno spominja na stara prerokovanja ob hramih poganskih bogov. V postavi bogate vdove je prav lahko ohranjen še obris nekdanje Žive in prav tako tudi naziv gospa z jezera, ki izpolni željo tistemu, ki je nanj pozvonil.
VABLJENI Z MENOJ NA OTOČEK SREDI JEZERA 😁💗
SLIKE SO AVTORSKE
VIRI IN LITERATURA
Komentarji
Objavite komentar