LAJŠANJE SIMPTOMOV COVID-19 2.del

 Če imate kakršne koli druge simptome, napišite. Ne bojte se izpostaviti. Pomagati želim širši javnosti. 


KAJ POMAGA PRI KORONI 2. DEL

KOSTI

Splošni nasveti: Uživajmo primerno vitaminsko hrano ( zlasti je važen vitamin D) in čim več se gibajmo na zraku in soncu.

ZDRAVLJENJE:

1.      ČAJI: koruzni laski, rman ( za kostni mozeg).

2.      Jedi: korenje, ovseni kosmiči

3.      Kopeli: s poparkom orehovih listov, preslice, rmana ( proti kostni gnilobi), slezenovca ( pri zlomih), s slano vodo ( 2 minuti, nato masiramo z oljem, tako delamo 1 mesec),

4.      Natiranja: Olivno olje ( po odstranitvi mavca, pri vnetju, po zlomih, počenih kosteh), rman ( izvleček), rožmarin ( kuhan v vinu, za utrditev otrokovih nog).

5.      Obkladki: s praškom gabeza ( pregnetemo ga v kašasto obliko); s preslico ( vlažno rastlino pogrejem in damo s krpo na bolno mesto); s stolčenimi listi repinca;  z zelnatimi listi.

6.      Ovitki: s skuhanim rožmarinovim vinom.

BOLEČINE V KOSTEH.

1.      ČAJI: grenkuljica, kamilica, žajbelj ( ½ litra kropa poparimo 2 žlici mešanice teh zelišč. Pijemo 3x dnevno).

2.      OBKLADKI: čebula, hren, zelje ( Enako količino na drobno zrezane čebule, naribane korenine hrena in sesekljanih listov zelja zmešamo in na 1 cm debelo namažemo na del platnene krpe, drugi del pa prepognemo čez. Obkladek imamo čez noč, zjutraj pa prizadeto mesto izmijemo z mlačno vodo in ga 10 minut masiramo z jabolčnim ali vinskim kisom. Nato ga dobro pokrijemo in ležimo tako vsaj še 1h. Obkladek dajemo štiri večere zaporedoma).

GLAVOBOL

Splošni nasveti: Varujmo se prehlada, prevelikih duševnih in telesnih naporov, skrbi ter slabe prebave. Izogibajmo se alkoholnih pijač. Bodimo veliko na svežem zraku.

ZDRAVLJENJE:

1.      ČAJI: kopriva, melisa, meta, omela, rman, šentjanževka, trobentica, vinska rutica.

Angelika ( Pri glavobolu zaradi slabe prebave; v 1 skodelico vode zavremo 1 žličko zrezane in posušene korenine. Odstavimo za 10 minut. Precedimo in pijemo.

Bazilika ( pri glavobolu zaradi slabe prebave: z 1 skodelico kropa poparimo 1 žličko zelišča. Odstavimo za 5 minut in pijemo);

Črna meta, melisa ( pri glavobolu zaradi nizkega krvnega pritiska; zmešamo 2 žlici črne mete in 1 žlico melise. S ½ litra kropa poparimo to mešanico ter ji dodamo 2 dcl čistega alkohola. Pijemo po ½ skodelice pol ure pred obroki.);

 Glog, omela, vrba ( S ½ litra kropa poparimo 1 žličko gloga, 1,5 žličke vrbovih listov. Pijemo 2 skodelici dnevno med posameznimi obroki.);

Jetičnik ( pri glavobolu zaradi živčne napetosti; z 1 skodelico kropa poparimo 1 žličko cvetja. Odstavimo za 10 minut, precedimo in pijemo.);

Krhlika ( pri glavobolu zaradi plinov in strupov v črevesju: v ½ litra vode kuhamo 5 minut skorjo. Pijemo 3x dnevno po požirkih.);

Marjetica ( pri glavobolu zaradi jeter; z 1 skodelico kropa poparimo 1 žličko cvetov in listov, odstavimo za 10 minut, precedimo in pijemo.);

Materina dušica ( pri glavobolu zaradi prehlada; z 1 skodelico kropa poparimo 2-3 vejice, odstavimo za 10 minut, precedimo in spijemo takoj.);

Melisa, trobentica, vijolica ( pri živčnem glavobolu; S ½ litra kropa poparimo 1 žlico teh zelišč. Pijemo 3x dnevno po požirkih);

Šentjanževka, trobentica, vijolica ( pri bolečinah v zatilju, pri živčnem glavobolu in pri glavobolu zaradi nizkega krvnega pritiska: s ½ litra kropa poparimo 1 žlico teh zelišč, odstavimo za 10 minut in precedimo. Pijemo 3 skodelice dnevno.);

2.      IZVLEČKI:

Glog, krhlika, majaron, omela, timijan, vrba ( V ½ litra čistega alkohola damo po 1 žličko vsakega od teh zelišč- od vrbe damo liste in skorjo- in namakamo 10 dni. Pijemo po ½ šilca pred glavnimi obroki.);

Rožmarin, šentjanževka  ( v 1 litru močnega žganja namakamo 20 dni 5 žlic rožmarina in 4 žlice listov in cvetov šentjanževke.);

3.      MASAŽE:

Z izvlečkom rožmarina in šentjanževke ( boleča mesta masiramo največ 10 minut. Po masiranju jih izmijemo z mlačno vodo in dobro zbrišemo. Tako delamo 10 dni.).

4.      Obkladki:

Þ    s česnom ( zeleni listi, pri živčnem glavobolu);

Þ    s krompirjem ( surov, zrezan na rezine, debel 3-4 mm, dajemo na čelo in sence);

Þ    z materino dušico ( svežo damo na glavo);

Þ    s praprotjo ( suho damo v blazino, pri revmatičnem glavobolu);

Þ    s slano vodo ( damo na čelo);

Þ    s poparkom vijolice ( listov in cvetov);

Þ    z volneno ruto ( zavežemo jo na glavo za čez noč); z zelnatimi listi ( damo jih na tilnik za čez noč);

Þ    z zelnico.

Þ    S čebulo ( surovo v kašasti obliki damo na sence.);

Þ    S poparkom mete ( Mrzli obkladek damo na boleči del glave.).

5.      Tinkture: sivka ( natiramo na čelo).

6.      Pripravki z vinom: encijan, kamilica ( v 1 litru belega vina namakamo 6 dni 1 žlico encijana in 1,5 žlice kamilice. Pijemo po 1 šilce pred glavnimi obroki.).

7.      Sopare: meta, šentjanževka ( Z 1 skodelico kropa poparimo 1 žličko mete in 1 žlico šentjanževke. Soparo vdihavamo večkrat na dan.).

 

IZGUBA VONJA

Izgubo voha zdravimo z vlaženjem nosnih hodnikov s fiziološko raztopino, nosnimi steroidi, antihistaminiki, odstranitvijo nosnih polipov ter prenehanjem kajenja.

 

IZGUBA OKUSA:

Če opazimo, da je okus izginil, najprej poskusite in preizkusite Vaš čut za okus z dišečimi olji in vrstami hrane, npr. s kavo ali z nageljnovimi žbicami, sladkorjem, limonado, soljo in z grenčinami, s čimer boste ugotovili, kaj sploh okusite in v kakšni jakosti. Svetujem Vam tudi, da bodite pozorni na to, ali imajo Vaša usta dovolj sline (niso suha) in jih po potrebi vlažite s požirki vode (ne s sladkimi pijačami), sesanjem bonbonov. Prav tako je na voljo veliko pripravkov v obliki pršil, ustnih vod, zobnih pas, gelov in žvečilk, ki nadomeščajo slino. udi mnoge ustne vode in žajbljev čaj za grgranje bi lahko pomagale ublažiti težave z okusom. Prav tako pa ne pozabite na dodatek vitaminov, predvsem cinka, bi okrepi okrevanje pri motnjah čuta za okus.

 


#ostanizdrav #ostaničlovek  #zdravljenje  #medicina #sočlovek  #sočutje  #pomoč  #SKUPAJZMOREMO

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

NAPOLEONOVA POT IN RAZGLED NA TRŽAŠKI ZALIV- AGENCIJA ALPETOUR

Slika
  Naša pot se je začela dne 6.5.2023 ob 7:30 na ŽP Jesenice in nadaljevala po postajah vse do LJ- dolgi most, kjer smo pobrali zadnje potnike na avtobusu.  Naš dan se je lahko pričel in seveda je zato poskrbelo prijetno pomladansko sonce in naša vodnica Gospa Vežna Ažman in naš voznik G. Boško Šofrić.  Vožnja je bila prijetna, poučna in seveda tudi zabavna, kajti vodnica je bila super tako z razlago kot tudi z osebnostjo.  Prvi postanek smo naredili pred mejo z Italijo ( na OMV Fernetiči za jutranjo kavo). Nato pa nadaljevali v smeri Via Napoleonica, kjer nas je avtobus odložil na eni od lokalni avtobusnih postaj od koder smo se sprehodili nekaj metrov do vidnega obeliska.  Prispeli smo do izhodišča za Napoleonovo cesto.  Izhodišče Napoleonove ceste je obelisk na najvišji točki Opčin (obelisk Franca I. Avstrijskega) in tam se začne 8 kilometrov dolga krožna pešpot, ki se najprej rahlo spušča, ob slikovitih stenah pred naseljem Borgo San Nazario pri Proseku ...
Preberite več

ZALJUBLJENA V OTOK PAG

Slika
Vedno bolj se je bližal konec junija in s tem tudi dopust na otoku Pag, mojih skupin je bilo vedno manj in tako sem lahko pripravljala prtljago in iskala informacije o otoku, cestah, trajektu in nastanitvi.  Še nekaj ur pred odhodom sem bila v službi na Brezjah, a z mislimi že daleč stran nekje na morju.  Kar čez noč je prišel datum, 24. 6. 2024 in z njim dan odhoda na morje. Dan, ki se je budil, je s seboj prinesel informacije o tem, da pod Velebitom piha silovita burja in da trajekt do Paga ne vozi, povezava z otokom je bila prekinjena. To nama je pokvarilo načrte, saj sva menila, da kljub razglašenemu alarmu dan prej ne bo prišlo do take močne burje, a sva se zmotila.  Treba je bilo iti na pot, krenila sva iz Kranja ob 7.24 na pot proti otoku Pagu. Po primorski avtocesti sva napredovala dokaj hitro, brez kakšnih zastojev, nesreč. Bolj sva se bližala meji s Hrvaško bolj se, je krepila burja.  Prvi postanek sva naredila nekaj kilometrov naprej od slovenske meje, da ...
Preberite več

BREZJE- SLOVENSKO NARODNO SVETIŠČE

Slika
Mesec april na Brezjah, ko je svetilo toplo popoldansko sonce in ko se zdi, da vse v zraku dehti od pomladi. Ko se narava prebuja, romarji prihajajo in odhajajo z Brezij pomirjeni in zadovoljni.  Odkar sem, kot turistična vodnica lani prispela na Brezje po porazni vodniški sezoni sem tu tudi ostala. Začela sem iskati samo sebe, umirjati svoj značaj, iskati pot in nesrečnih obdobij. Moje vodniško vedenje do sebe do skupin je bilo tudi na nizkem nivoju. Nisem bila več to, kar bi morala biti in tudi tega sem se v toliko mesecih tu na Brezjah znova naučila. Našla sem notranji mir, umirila vihravost in vročekrvnost, popravila vedenje in obenem vse mesece tiho upala na to, da bi se s pomočjo malih čudežev in pozitivnih sprememb lahko vrnila v krog in družbo turističnih vodnikov in znova opravljala delo, za katero sem si prizadevala zadnjih 10 let.  Toplo pomladno sonce vabi k sprehodu po parku miru od koder se odpre prelep razgled na Julijske Alpe. Park miru, se razteza od ceste na ...
Preberite več