ZALJUBLJENA V OTOK PAG

Vedno bolj se je bližal konec junija in s tem tudi dopust na otoku Pag, mojih skupin je bilo vedno manj in tako sem lahko pripravljala prtljago in iskala informacije o otoku, cestah, trajektu in nastanitvi. 

Še nekaj ur pred odhodom sem bila v službi na Brezjah, a z mislimi že daleč stran nekje na morju. 

Kar čez noč je prišel datum, 24. 6. 2024 in z njim dan odhoda na morje. Dan, ki se je budil, je s seboj prinesel informacije o tem, da pod Velebitom piha silovita burja in da trajekt do Paga ne vozi, povezava z otokom je bila prekinjena. To nama je pokvarilo načrte, saj sva menila, da kljub razglašenemu alarmu dan prej ne bo prišlo do take močne burje, a sva se zmotila. 

Treba je bilo iti na pot, krenila sva iz Kranja ob 7.24 na pot proti otoku Pagu. Po primorski avtocesti sva napredovala dokaj hitro, brez kakšnih zastojev, nesreč. Bolj sva se bližala meji s Hrvaško bolj se, je krepila burja. 

Prvi postanek sva naredila nekaj kilometrov naprej od slovenske meje, da sva imela malico. Naslednjič sva se ustavila še nekaj kilometrov naprej, da sva preverila stanje na jadranski magistrali, preden se podava na območje najmočnejše burje. 

Krenila sva dalje in kaj kmalu po tistem, ko sva zapustila hitro cesto mimo Rijeke, sva prišla na odprto, kjer se je čez viadukt zaganjala burja, avto nama je začelo zanašati, da je nekaj trenutkov bilo občutiti, kot bi avto dobil krila. Opozorilne table na avtocesti so opozarjale na sunke burje do 130 km/h in omejitev hitrosti vožnje na 60 km/h. Ves čas je bilo treba avto držati na cesti, paziti na hitrost in druge udeležence. Med vožnjo so naju prehitevali tudi motoristi, kamp prikolice, ki so se znašli na cesti kljub izrecni prepovedi vožnje (turisti, ki po vsej verjetnosti niso spremljali prometnih informacij). 

Le nekaj kilometrov, preden bi se usmerila z avtom do vstopne točke za trajekt na Pag, sva poslušala hrvaški radio, kjer so še vedno obveščali o prekinjeni trajektni povezavi, PRIZNA- ŽIGLJEN (PAG). Nisva imela izbire, krenila sva dalje po jadranski magistrali še vedno v primežu burje, ker sva bila tudi v območju Velebita.

Vožnja se nama je vlekla kljub vse lepšemu vremenu. Naredila sva tretji postanek nekje ob glavni cesti na počivališču, da sva stopila iz avta in se razgledala. Vreme se je res naredilo, tudi toplo je bilo že preko 26 stopinj Celzija pred nama pa še precej vožnje do Paškega mostu in še naprej na otok Pag. 

Do Paškega mostu sva prispela po 6h vožnje od doma ura, je bila okoli 13.35 pred nama pa še dobra ura vožnje do vasi Metajna, kjer sva imela rezervirano nastanitev. 

Zame je bilo prečkanje Paškega mostu drugič v življenju in obenem sem se na Pag vrnila po dobrih 14 letih premora.

Še dobrih 20 minut vožnje od Paškega mostu se le pripelješ do mesta Pag. Most je celino z otokom povezal leta 1968.

Mesto Pag, na istoimenskem otoku Pagu, sodi med renesančna mesta morske soli in zibelke paške čipke. Zaznamuje ga otoška umirjenost ter prijaznost domačinov.

Mesto je geografsko umeščeno v sredino istoimenskega otoka, leži na jugovzhodni obali Paškega zaliva, na območju, kjer morje prehaja v plitek zaliv. 

Zanimivost mesta je, da mesto Pag ni ekonomsko in turistično središče otoka Paga, saj ga že prehiteva živahna Novalja.

 Turizem je že nekaj desetletij najpomembnejša gospodarska panoga v mestu in na otoku samem (leta 1968 je bil zgrajen prvi večji hotel), poleg proizvodnje soli (to je bila stoletja najpomembnejša gospodarska veja na celotnem otoku; zaradi soli so se Pažani pogostokrat vojskovali, belo slano zlato pa jim je, po drugi strani, prinašalo tudi bogastvo), današnje prebivalstvo se ukvarja tudi z rejo ovac (slavni paški sir in jagnjetina), vinogradništvom (paška žutica) in ribolovom.

Posebej je treba poudariti unikatno vrednoto paške čipke, ki je tudi zaščitni znak prepoznavnosti otoka Pag; čipkarska šola je bila ustanovljena leta 1906.

Kratka zgodovina mesta Pag, ki se ponaša z bogato zgodovinsko preteklostjo, s polno padcev in vzponov. Po nekaterih virih naj bi se ime Pag prvič pojavilo v 1. stoletju našega štetja, ime pa naj bi izhajalo iz latinske besede pagus, ki pomeni vas.

A najina pot naju je vodila mimo tega mesta, še naprej proti Metajni. 

Po dobrih 7 urah vožnje in 13 minutah sva srečno prispela do hotela Bara Bay v vasi Metajna. Avto sva parkirala na hotelskem parkirišču in se napotila v hotel, da povprašava, ali so že pripravili najino sobo. 

Dobila sva sobo s številko 12 in ob vstopu v sobo sva bila zelo vesela, ker je bila soba velika, prostorna in zelo svetla s prečudovitim razgledom na morje. 

Tole bo postal najin "domači" razgled za teden dni.

Hotel Bara Bay ima tudi manjši bazen z ležalniki in senčniki. Voda v bazenu je bila ravno pravšnja za plavanje. 

Hotel je bil odprt poleti 2017 in ponuja zunanji bazen, restavracijo, sodobne nastanitvene enote. 

Vse sobe v tej nastanitvi s 4 zvezdicami nudijo klimatsko napravo, balkon, ki večinoma gleda na Jadransko morje, satelitsko TV z ravnim zaslonom, minibar in lastno kopalnico s kabino za prhanje.

Ob bazenu sva se lahko sprostila na terasi za sončenje z ležalniki in senčniki. V zelo svetli in lepo opremljeni restavraciji s pogledom na bazen in morje sva si lahko privoščila okusno večerjo po 18. uri. 

V neposredni okolici sva se podala na sprehod po naravi, plavala, sončila. Novalja je 12 km stran, do mesta Pag je 36 km, znameniti klubi in zabave na plaži Zrće pa so oddaljeni dobrih 14 km.

Pristanišče za pristajanje trajektov-Žigljen- Prizna, je 20 minut vožnje stran od hotela. 

Pred večerjo sva si privoščila še sončenje in uživanje na obali. Večerja v hotelu je bila od 18. ure do 20.30 ure. Bife za večerjo/ zajtrk je samopostrežen. Hrana, ki jo pripravljajo za večerjo pa okusna in zelo raznolika kljub manjšemu bifeju. 

Po okusni večerji sva se odločila, da greva še na večerni sprehod in si privoščiva romantiko s sončnim zahodom. 

Sonce je zašlo in najin prvi dan dopusta se je končal.

TOREK, 25. 6. 2024- DAN DRŽAVNOSTI

Pričakalo naju je lepo jutro, še vedno nekoliko vetrovno, kajti burja se še ni umirila tekom jutra. Po zajtrku sva se vrnila v sobo le po nekaj predmetov za na plažo, a že nekaj minut kasneje naju je pri avtu ujel malo močnejši naliv tako, da sva se odločila, da greva z avtom do plaže Ručića, ki je od Metajne oddaljena 1.5 km.

 Vas sva zapustila po drugi ožji cesti (ne tisti, po kateri sva včeraj prispela), peljala sva se mimo vaškega pokopališča na hribu in samo naravnost po nasuti makadamski cesti. 

Na makadamski cesti je pri avtu potrebna previdnost pri vožnji zaradi ostrejših kamnov, ki so cesti.

Nad plažo je večje parkirišče, kjer sva parkirala najin avtomobil in se peš podala proti najlepši plaži na Pagu. 

Neokrnjena narava v okolici plaže, kontrast modrega morja in belega kamna ter – čez Paški zaliv – pogled na mesto Pag nudita zasanjan pogled. Dolžina plaže je približno 300 metrov.

Drugo, »severno« parkirišče pa je najti ob slikovitem območju, “prehodu” Kanjon. Leta 2022 so tam začeli zidati gostinski objekt (zaznamuje ga vzidan čoln), pod njim pa teče potka do plaže, ki je kamnita in zaraščena.

Pogled po plaži Ručica razkriva, da se »sprehajamo po Luni ali pa po kakšnem drugem planetu«. Močna burja je na severozahodni strani otoka Paga izbrisala skorajda vso zemljo in rastlinje, kolikor ga je ostalo, ga bodo našle trdožive avtohtone ovce.

Kamen je rdeča nit tako bližnje športno-adrenalinske poti Life on Mars, plezalne stene Stogaj (tam pri izredno fotogenični plaži Beritnica), pa tudi okrog 15 kilometrov oddaljenega t. i. “vesoljskega in skrivnostnega” Paškega trikotnika. 

Posebnost te plaže so tudi kamni, v kateri oz. na katerih so odtisi nekdanjega morskega življenja, fosili. To plažo sem rada obiskovala kot deklica ravno zaradi teh lepih kamenčkov in čistega morja ter oddaljenosti od ostalih plaž na otoku. 

Po sproščanju in sprehodu po plaži sva se vrnila v hotelsko sobo. Preostanek dneva se je meni zdravje poslabšalo in sem morala počivati. 

Po večerji se zdravje še vedno ni izboljšalo, in to ravno danes na dan državnosti, ko za povrh igra še naša nogometna reprezentanca pomembno tekmo. 

Večer je minil ob prižgani tv in počitku zunaj pa se je razdivjala nevihta s strelami, gromom in bliski ter vetrom, ki se je proti jutru le umirila. 

SREDA, 26. 06. 2024

Podobno jutro kot včeraj, lepo sončno, zelo toplo, a se je dokaj hitro med zajtrkom poslabšalo, kajti začelo je deževati tako, da sva kasneje odšla na plažo. A tudi na plaži ni bilo kaj dosti sončnih obdobjih, že kmalu po prihodu se je nebo zagrnilo v pusto sivino, ki je prinesla padavine. 

Vmes sva ujela sončno umirjeno obdobje, da sva lahko šla na sprehod mimo Marijine kapelice, ki so jo postavili kdove, zakaj na kamniti polici nad morjem in se do nje lahko povzpneš po stopničkah. 

Pod sprehajalno potjo je zapuščen objekt. Namembnost za ribiče? Ali kaj drugega.

Objekt v ospredju bolj spominja na opuščen bunker, v ozadju vas Metajna. 

Metajna se po letu 1980 vedno bolj uveljavlja s turistično ponudbo, katere osnova so čisto morje, peščene plaže (najbolj poznana je plaža Ručica) in domači pridelki (med, vino, zelenjava). 

V kraju je na voljo več turističnih sob, apartmajev in restavracij ter dve trgovini. V Metajni stoji tudi stavba podružnične osnovne šole.

Najin hotel Bara Bay, ki se zelo razlikuje od arhitekture okoliških hiš- apartmajev. 

Metajna je naselje z manjšim pristanom na otoku Pag, Hrvaška; upravno spada pod mesto Novalja Liško-senjske županije.

Metajna je mirno naselje v Paškem zalivu z okoli 300 prebivalci. Leži v zalivu z močnim izvirom pitne vode in je z lokalno cesto povezano z 12 km oddaljeno Novaljo. S slednjo je naselje povezano tudi z redno lokalno otočno avtobusno progo. Jugovzhodno od Metajne se dviga kraška vzpetina z najvišjim vrhom Panos (218 m).

Ob poti je kar nekaj različnih vrst rastlin- Na sliki navadni potrošnik (cikorija). 

Marijina kapelica.

Potka pelje do še ene peščene plaže.

Po večerji sva šla na sprehod po Metajni.

Metajna ima manjši pristan okoli 20 m dolgim kolenastim pomolom z globino morja ob pomolu od 1,5 do 4 metre je dobro zavarovan pred burjo in jugom. Manjše jadrnice se lahko sidrajo v bližini obale. Dobro sidrišče za večja plovila pa je sredi južnega dela zaliva.

Danes sva le imela enega lepših sončnih zahodov. 

Metajna se kopa v zahajajočem soncu.

Pod hribom so vidni zapuščeni apartmaji (nekoč naj bi jih imeli v lasti Slovenci, podjetje iz Slovenije). Sedaj so naprodaj v propadajočem stanju kot apartmaji duhov. 

ZANIMIVOST: V Metajni stoji cerkev obiska Blažene Device Marije, ki je bila zgrajena leta 1487. Zvon na cerkvi sega v leto 1521, zaradi česar je tretji najstarejši zvon zadrske nadškofije.

ČETRTEK, 27. 06. 2024

Še eno lep dan je bil pred nama, ki sva ga preživela podobno kot včeraj. Po večerji sva se odpravila z avtom proti Novalji, ker že dolgo nisva bila. Avto sva parkirala v garažni hiši trgovskega centra Plodine in se peš napotila proti centru. Še vedno je bilo v zraku čutiti soparo, veliko mladih je hodilo naokoli v drznih vpadljivih oblačilih, nekateri že močno alkoholizirani. 

Na obali so imeli oder za nastopajočo skupino (za katero se je izkazalo, tik preden sva se že namenila zapustiti Novaljo, da je bila ta skupina ena in edina Klapa Cambi). Verjetno ste že slišali za to klapo? 

Niste? Na YT si lahko zavrtite katero od njihovih pesmi. 

Z obale sva videla dva zvonika- sklepala sva, da sta to dve cerkvi in sva se jih odpravila poiskat. 

Druga cerkev, ki zaradi svoje arhitekture posebej izstopa je župnijska cerkev Svete Katarine, zgrajena leta 1908, ki je že obeležila 100. obletnico posvetitve.

Katarina Aleksandrijska, tudi Katarina Sinajska ali kar sveta Katarina, egipčanska devica ter mučenka in svetnica, * okrog 282, Aleksandrija, † okrog 307, Aleksandrija, Egipt.

Življenjepis

Rojena je bila okrog leta 282 v Aleksandriji, kjer naj bi tudi umrla mučeniške smrti v prvih letih 4. stoletja (najbrž leta 307). Njeno truplo naj bi angeli takoj odnesli na goro Sinaj, kjer sta iz njenega groba pritekla mleko in olje s čudežno zdravilno močjo.

Legenda – pasijon

Najstarejše poročilo o njenem mučeništvu je pasijon iz 6. ali 7. stoletja, ki ima izrazito legendarni značaj. Legendo o sv. Katarini so v Evropo prinesli križarji v 11. stoletju. Ljudstvo je to svetnico ob Barbari in Marjeti, drugih dveh svetnicah z Vzhoda, uvrstilo med pomočnike v sili. O razširjenosti češčenja sv. Katarine na Slovenskem govori dejstvo, da ji je na slovenskih tleh posvečenih 35 cerkva, od tega 29 podružnic. Spomin na sveto Katarino je ohranjen tudi v slovenskih legendah in v ljudski pesmi.

Smrt in češčenje- Mučeništvo

Ko cesar zlepa ni mogel nič doseči, ji je zagrozil s kaznimi. Vrgel jo je v ječo, kjer jo je obiskal Kristus in ji je golob prinašal hrano. Tudi ječa Katarine ni uklonila, zato jo je cesar obsodil na smrt s kolesi: ostri noži na kolesu naj bi jo razrezali. Toda to se ni zgodilo: kolo se je razletelo. Po njeni čudežni rešitvi sta se za Katarino zavzela cesarica in visoki dvorjan Porfirij. Oba sta se spreobrnila h krščanstvu in pretrpela mučeniško smrt. Z obglavljenjem naj bi usmrtili tudi Katarino. Ko so jo peljali iz mesta, je molila za vse verne in Bog ji je govoril iz oblaka. Ko so ji odsekali glavo, je brizgnilo iz njenega vratu mleko namesto krvi. Angeli so njeno truplo brž odnesli na goro Sinaj, kjer danes stoji znameniti samostan svete Katarine.

Katarinin upor češčenju malikov

Pasijon pripoveduje, da je cesar Maksencij ali Maksimin ob odhodu iz Aleksandrije ukazal, da morajo vsi prebivalci žrtvovati bogovom bike in ptice. Katarina, ki je bila kraljevskega rodu, je odšla s svojimi služabniki v svetišče, da bi spodbudila kristjane k zvestobi. Cesar jo je poklical na odgovor in Katarina mu je pogumno dejala: »Zakaj pogubljaš ljudi s češčenjem malikov? Uči se spoznavati Boga, stvarnika sveta in njegovega edinega sina Jezusa Kristusa, ki je s križem rešil človeštvo pekla!« Cesar jo je ukazal privesti k sebi v palačo. Poklical je modroslovce in govornike, da bi Katarino odvrnili od krščanstva. Katarina pa je znala tako prepričljivo govoriti o krščanski veri, da je vse tiste cesarjeve modrijane spreobrnila.

Cerkev svete Katarine se prvič pojavi v zgodovinskih zapisih leta 1455. V svoji dolgi in nekoliko burni zgodovini je bila večkrat rekonstruirana, najpomembnejša je tista iz leta 1776. V 19. stoletju jo je poškodoval udar strele do te mere, da so jo v začetku 20. stoletja porušili in na njenem mestu zgradili cerkev, ki danes krasi središče Novalje.

Je župnijska cerkev, enoladijska, s stranskimi kapelami in zvonikom. Glavni oltar je zgrajen iz marmorja, v cerkvi pa sta še dva stranska oltarja, oltar Svetega Srca Jezusovega in oltar Lurške Matere božje. Vsi trije oltarji so bili zgrajeni v poznem baročnem slogu.

V tej cerkvi redno potekajo dnevne maše, zanimivo pa je omeniti, da je razvrščena kot sakralna arhitekturna dediščina in razglašena za zaščiteno kulturno dediščino.

Svetišče treh ver

Egiptovski predsednik Anvar Sadat je poleg tega samostana 19. novembra 1979 začel gradnjo velikega verskega središča za tri enobožne religije: krščansko, židovsko in muslimansko z željo, da bi ta kraj, kjer je Bog v Stari zavezi izročil Mojzesu 10 zapovedi, postal prostor molitve in češčenja edinega pravega Boga.

Zavetnica

Sveto Katarino Aleksandrijsko častijo kot zavetnico deklet, mladine sploh, tiskarjev, filozofov in učenjakov. Priporočajo se ji proti migreni, boleznim jezika, za najdenje utopljencev in za srečno zadnjo uro. Na pomoč jo kličejo neporočena dekleta, delavci, ki delajo s kolesi (lončarji, brusilci nožev, strojarji, kolarji, tkalci, mlinarji), arhivarji, pleskarji, vzgojitelji, dekleta, pravniki, odvetniki, knjižničarji, knjigarnarji, dekle, mehaniki, klobučarji, bolniške sestre, modrijani, modroslovci, pridigarji, šolarji, učenci, dijaki, pisarji, tajniki, stare device, stenografi, študentje, bogoslovci in teologi. Od ustanov se ji priporočajo pariška univerza in zavodi Balliol, Massey, Żejtun, Żurrieq, Santa Catalina, San Pablo City na Filipinih, Aalsum na Nizozemskem. 

Cerkev Matere božje od Ružarija, imenovana tudi Mala crikva, je v samem središču Novalje, v današnji velikosti pa je bila zgrajena v 17. stoletju na temeljih zgodnjekrščanske bazilike oziroma srednjeveške cerkve. Nad oltarjem je čudežna slika Matere Božje, ki joče iz 16. stoletja, v sami cerkvi pa so vidni ostanki talnega mozaika zgodnjekrščanske bazilike iz 4. st.

Cerkev rožnovenske Matere božje je v središču Novalje in je bila zgrajena v 15. in 16. stoletju na ostankih zgodnjekrščanske bazilike iz 5. stoletja.

Poleg tega je ta cerkev posebna zaradi podobe Device Marije, ki je, če želimo verjeti lokalnim zgodbam, jokala v 16. stoletju.

Cerkev Device Marije je bila razglašena za zaščiteno kulturno lastnino in edino bogoslužje v njej je majsko praznovanje v čast Božji Materi.

Ta mala cerkev, kot jo domačini ljubkovalno imenujejo, je bila večkrat rekonstruirana, predvsem v 19. stoletju. Kljub prenovi so deli mozaičnega dna bazilike še vedno vidni v cerkvi, pa tudi na območju okoli cerkve.

Sončni zahod na obali v Novalji

Proti 22. uri sva se odpeljala iz Novalje nazaj v Metajno do hotela.

PETEK, 28. 06. 2024

Danes je bil zelo vroč dan tako, da sva ga preživela na plaži pod hotelom, vedno več je bilo ljudi morje, pa je bilo prijetno toplo. 

Šele zvečer sva šla na sprehod po Metajni in opazovala sončni zahod. 

SOBOTA, 29. 06. 2024

Tudi danes sva dan preživela na plaži pod hotelom, kasneje pa sva se odpeljala na plažo Ručico.

NEDELJA, 30. 6. 2024

Jutro se je začelo s toplim soncem in tudi že precej ogretim zrakom. Ob 9. uri je v Metajno prispel preostali del najine družine in znova smo bili vsi skupaj. Dan smo preživeli ob druženju, plavanju in uživanju. 

PONEDELJEK, 1. 7. 2024

Za naju je to zadnji dan dopustovanja na otoku Pag. Zjutraj naju je prebudilo toplo sonce in bližala se je ura odhoda. Odpravila sva se še na zadnji zajtrk na hotelski terasi in tik po njem spakirala prtljago ter jo odnesla v avto. 

Ker se še nisva mogla posloviti od morja, sva se odločila, da ostaneva še nekaj ur na plaži in z svojimi domačimi. Izkoristili smo še vroče dopoldansko sonce za plavanje, sončenje in supanje ter seveda uživanje. Da pa ne bi odšla lačna na dolgo pot do doma, smo, imeli še skupno družinsko kosilo, po katerem sva midva odšla proti Žigljenu, da ujameva trajekt za celino. 

Karte za trajekt se lahko kupi v Žigljenu v pristanišču, za en avto in dve odrasli osebi stane 26.70€. Z avtom se je treba razvrstiti v čakalne vrste, ki so dobro označene. Trajekt je prispel ob 14.45 in najprej raztovoril avtomobile, kamp prikolice in kombije s celine. Midva sva stala v drugi koloni vozil za trajekt. 

Ob 15.01 je trajekt odpeljal z otoka, ime najinega trajekta pa je bilo KRK. Katerega dolžina znaša 99,8 m, širok je 17,5 m, najvišja hitrost, ki jo doseže je 12,5 vozlov, globina trajekta pa znaša 2,4 m.

Trajekt Krk je bil zgrajen leta 2014 v ladjedelnici Uljanik v Puli. Je ena od štirih enakih ladij, zgrajenih za Jadrolinijo zaradi obnove flote, skupaj s trajekti Kornati, Brač in Mljet. Botri sta hrvaški taekwondo prvakinji, sestri Ana in Lucija Zaninović.

Do kraja Prizna trajekt s Paga, vozi 15 minut. Ko sva zapustila trajekt, so bile pred nama še dobre 4 ure in pol vožnje do doma. 

Najin dopust se je končal ob prihodu domov okoli 20. ure zvečer.